Od Pahorja, ki je v 109. letu umrl pretekli ponedeljek, so se danes na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu poslovili njegovi najbližji, nekateri vidni predstavniki slovenske oblasti, zbrala pa se je tudi velika množica.  

Minister Arčon je ob smrti tega velikega Slovenca poudaril: »S slovesom Borisa Pahorja se končuje zgodovinska era. Čas, ki je bil za prebivalce območja na meji med Slovenijo in Italijo globoko boleč, a nam je prinesel tudi preseganje bolečine in konfliktov. Vstop v novo obdobje sožitja in razumevanja ne bi bil mogoč brez intelektualnega in duhovnega horizonta, ki nam ga je odpiral Boris Pahor. Seveda bomo pisatelju, ki je bil velik Slovenec, velik Tržačan, velik Evropejec, večno hvaležni. Ampak pomembno se mi zdi predvsem, da njegovo sporočilo globokega humanizma vgradimo v oblikovanje naše prihodnosti.«

Pahor je že v mladosti občutil bolečino zanikanja slovenske identitete in odvzema maternega jezika, kot 7-letni otrok je bil tudi ena od prič požiga Narodnega doma v Trstu. Skozi življenje je preživel nepredstavljive grozote totalitarizmov. Tako se je na podlagi, žal pogosto bridkih, življenjskih izkušenj in izredno bistrega in pronicljivega uma, zavzeto boril za pravice slovenske avtohtone narodne manjšine v Italiji, vedno znova budno in aktivno spremljal dogajanje ter s srčnostjo opominjal, kaj so prave vrednote in zakaj se je vredno boriti. Leta 2020, ob 100. obletnici požiga Narodnega doma sta mu najvišji državni odlikovanji obeh držav izročila tudi predsednika Italije in Slovenije, Sergio Mattarella in Borut Pahor. Izjemno cenjen pa je bil tudi kot literat, svoje spomine in mišljenje je prelil v pisano besedo, za kar je bil mnogokrat nagrajen.