Skoči do osrednje vsebine

Zvok mladosti – osrednji dogodek evropskega leta mladih

V petek, 27. maja 2022, je v Križankah v Ljubljani potekal osrednji dogodek evropskega leta mladih – Zvok mladosti. Dogodek je bil osredotočen na ohranjanje zelenega planeta in trajnosti ter kako pri tem vključevati mlade, da sami oblikujejo svojo prihodnost in so pri tem aktivni ter tako soustvarjajo svojo skupno prihodnost.
Foto: Matej Pušnik

Skupinsko fotografiranje na dogodku Zvok mladosti | Avtor: Matej Pušnik

Glavni organizator Zvoka mladosti je bil Urad RS za mladino, v vlogi soorganizatorjev pa so sodelovali še Mreža MaMa, Mladinski svet Slovenije, MOVIT, Nacionalna agencija programov EU Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota ter Mestna občina Ljubljana.

"Namen tega dogodka je predvsem predstaviti mladim, kaj na ministrstvih že ponujajo in izvajajo za mlade, hkrati pa tudi, da mladi predstavijo širši javnosti, kaj počnejo na področju okoljskih sprememb, trajnosti in nenazadnje tudi, da si izmenjajo ideje in svoje želje." je na Zvoku mladosti povedala direktorica Urada RS za mladino mag. Dolores Kores.

Častni pokrovitelj dogodka zvok mladosti je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Na dogodku Zvok mladosti, ki je bil namenjen mladim in tistim, ki se ukvarjamo z mladimi, smo proslavili evropsko leto mladih. V petek, 27. maja 2022, je od 10. do 18. ure potekalo celodnevno dogajanje, ki se je raztezalo od Trga francoske revolucije do glavnega odra Križank, je vključevalo mladinski dialog na temi trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb ter digitalizacije, izobraževalne vsebine, interaktivne delavnice na različne teme ter kulturno-glasbeni program. Vse aktivnosti, ki so potekale na dogodku, so bile predstavljene z vidika trajnostne in ekološke note ter mladim podane na interaktiven, informativno-izobraževalen in zabaven način.

Izpostavljene teme v času evropskega leta mladih 2022 so vključevanje mladih v oblikovanje evropskih in nacionalnih politik, enakopravnost, trajnost in zeleni prehod, mobilnost, duševno zdravje ter kakovostna zaposlitev z možnostmi za izobraževanje in usposabljanje za Evropo prihodnosti.

V poletnem gledališču Križank je potekal bogat kulturno-glasbeni program, ki sta ga povezovala Vid Sodnik in Kaja Grozina. Predstavili so se Cirkus Fuskabo, Stand Up: Martina Ipša, Šolska impro liga – ŠILA, DJ Wood – D, Ukrajinski mladinski simfonični orkester Music for the Future ter glasbena skupina Koala Voice. Na glavnem odru sta zaključke z mladinskega dialoga predstavila Lucjia Tacer, mlada poslanka v DZ, in Andrej Hoivik, mlad poslanec v DZ. Udeležence sta nagovorila mag. Dolores Kores, direktorica Urada RS za mladino, in Miha Zupančič, predsednik Mladinskega svet Slovenije.

V Viteški dvorani je potekal mladinski dialog na temo trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb na katerem so sodelovali Lucija Tacer, mlada poslanka v DZ, Miha Zupančič, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, Doris Letina, podpredsednica Evropskega komiteja mladih kmetov (CEJA) in vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri ZSPM, in Nina Kapelj Lukman, predsednica Mladinskega sveta občine Postojna. Na mladinskem dialogu na temo digitalizacije so razpravljali Sara Žibrat, mlada poslanka v DZ, Damijan Zrim,  mlad poslanec v DZ, Andrej Hoivik, mlad poslanec v DZ, Lenart Žavbi, mlad poslanec v DZ, ter Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo. V Viteški dvorani je potekala tudi predstavitev programov: Erasmus + Mladina in Evropska solidarnostna enota.

Na okrogli mizi o trajnostnem razvoju je tekla razprava o jedrski energiji, ki se trenutno ponuja kot dobra rešitev, saj je poraba energije trenutno prevelika, da bi se lahko oskrbovali samo z obnovljivimi viri energije. Vsekakor pa je potrebno spodbujati prehod na obnovljive vire energije. Poudarek je bil tudi na tem, kako pomembno je z vidika trajnostnega razvoja kupovanje lokalno pridelane hrane, ter da se mora ozaveščanje o okolju in trajnosti začeti že pri otrocih, kar lahko vrtci in šole spodbujajo z različnimi aktivnostmi, ki niso nujno del kurikuluma pri določenem predmetu. Spodbuja se seveda tudi uporaba javnega prometa, vendar se vsi zavedamo, da je zaradi razdrobljene poseljenosti po Sloveniji in posledično slabše infrastrukture včasih časovno bolj znosno potovati z osebnim avtomobilom. Omenjen je bil tudi hrup v spalnih naseljih, pri katerih pa imajo karakteristike podeželja prednost.

Na okrogli mizi o digitalizaciji so se govorci strinjali, da so prioritete, ki jih je treba naslavljati, varno obnašanje na spletu, pri različnih starostnih skupinah je treba krepiti različne sposobnosti, s tem pa je treba začeti že v osnovni šoli. Prav tako so poudarili, da je pomembno razlikovati med dejstvi in mnenji, obenem pa moramo biti pazljivi tudi na to, da na spletu ni prevelike politične cenzure. Prav je, da so začeli veljati enaki zakoni tako na spletu kot tudi v realnem življenju in da so za obnašanje na spletu odgovorne tudi platforme – prepovedi samo potisnejo ljudi v temnejše dele spleta. Izpostavili so tudi, da se IKT ni treba učiti samo prek računalnika, programiranje je v osnovi reševanje problemov, ki ga lahko sploh pri otrocih spodbujamo tudi brez ekranov. Za vključenost pa je ključnega pomena širokopasovna povezava v vseh gospodinjstvih po Sloveniji.

Interaktivna sejemska dejavnost je tekom dneva potekala v preddverju Križank in na Trgu francoske revolucije, na kateri so se predstavile organizacije za mlade, okoljevarstvene in trajnostne organizacije ter vladni resorji. Na stojnicah ter različnih aktivnostih, kot so na primer delavnice, kvizi in nagradne igre so udeleženci pisali predloge za odločevalce, oddali predloge za ukrepe na temo področju duševnega zdravja in zaposlitev, reševali kvize o enakosti spolov in ponovni uporabi časopisnega papirja, izvedeli kakšne priložnosti jim ponuja tujina, kako zagovarjati človekove pravice, kaj vse počne policija, pomen lokalno pridelane hrane za trajnost in zdravje, kaj počnejo organizacije in ministrstva za mlade ter druge vsebine, ki so povezane s trajnostnim razvojem in vključevanjem mladih.

Na stojnicah so se mladim predstavili: Mladinski svet Slovenije, Mreža MaMa, Nacionalna agencija MOVIT, Mreža mladinskih centrov Ljubljana, Brez izgovora Slovenija, Zavod TiPovej!, Amnesty International, Program MEPI, Ministrstvo za notranje zadeve, CERV točka in Social innovators projekt, Zavod za zaposlovanje in projekt NKT VKO, Urad za intelektualno lastnino, Ministrstvo za kulturo, Platforma SLOGA, Zveza slovenske podeželske mladine, Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Društvo ŠKUC, Knjižnica REČI, Inštitut za Afriške študije, Mladinski center Zagorje, Hiša Evropske unije, Simbioza Genesis in Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Evropsko leto mladih je še vedno v polnem teku, prav tako se bo v letošnjem letu odvilo še veliko aktivnosti za mlade, ki jih lahko spremljate na portalu www.mlad.si.