Pregled stanja pravosodja EU za leto 2022 je jasno pokazal, da se učinkovitost pravosodnih sistemov EU v veliki večini držav članic, tudi Sloveniji, še naprej izboljšuje, četudi se soočajo s težkimi okoliščinami zadnjih dveh let. Hkrati pa v nekaterih državah članicah ostajajo izzivi,  da zagotovijo polno zaupanje državljanov v svoje nacionalne pravne sisteme; zlasti tam, kjer so ogroženi status, položaj in na koncu neodvisnost sodnikov.

Pregled stanja za leto 2022 ohranja splošno strukturo prejšnjih izdaj z analizo podatkov o neodvisnosti, kakovosti in učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov. Hkrati se to orodje še naprej razvija. Tokratna izdaja je tudi odgovor na trenutno potrebo po več primerjalnih informacijah za letno poročilo v okviru celovitega mehanizma za spremljanje vladavine prava in za spremljanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.

Cilj primerjalnega orodja je pomagati državam članicam Evropske unije, da izboljšajo učinkovitost svojih nacionalnih pravosodnih sistemov, z zagotavljanjem objektivnih, zanesljivih in primerljivih podatkov. Vitalna vloga tega orodja se je še povečala med svetovno zdravstveno krizo, ko se je izrazila pomembnost digitalizacije pravosodja kot enega od sredstev, da so bila sodišča odprta, in da se je zagotavljal dostop do sodnega varstva.  Kazalniki o digitalizaciji Evropska komisija predstavlja drugič, s tem državam članicam pokaže, kje je še prostor za izboljšave.

Podatki postavljajo Slovenijo in delovanje slovenskih sodišč v mednarodno primerljiv okvir. Večina podatkov se nanaša na leto 2020 razen glede posegov v postopkovne ureditve in glede dojemanja neodvisnosti sodstva ter glede digitalizacije pravosodja, ki se nanašajo na leto 2021.

Kar se tiče Slovenije, se v letošnjem poročilu  nadaljuje trend zmanjševanja pripada novih sodnih zadev, sodni sistem pa reši skoraj toliko civilnih in gospodarskih zadev, kot jih prejme, in hkrati reši več upravnih zadev (količnik reševanja pripada, tako imenovani clearance rate). Tako podatki glede količnikov reševanja zadev in tudi časov reševanja podobno kot lani kažejo na stabilno poslovanje sodišč, čeprav so sodišča zaradi svetovne zdravstvene krize poslovala omejeno.

Glede kakovosti pravosodnih sistemov se poročilo tudi letos osredotoča na digitalizacijo pravosodja. Glede uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij se Slovenija uvršča v sredino držav članic. Vidik razvoja digitalizacije je v prihodnjih letih izrednega pomena, saj Evropska komisija preko že predlaganih zakonodajnih aktov predvideva popolno in celovito digitalizacijo obstoječega (čezmejnega) pravosodnega sodelovanja.

Ponovno je prepoznana visoka stopnja zagotavljanja največje koristi otroka v slovenskem pravosodju – zlasti glede zagotavljanja otroku prijazne in varne obravnave in krepitve otroku prijaznega pravosodja. Prvič je opažena visoka stopnja dostopnosti pravosodja invalidnim osebam (dostopnost informacij v dostopnih formatih, na primer prepis v Braillovi pisavi, dostopnost do digitalnih rešitev pred sodišči).

V Sloveniji se je, tako po primerjavah v Justice Scoreboardu, že tretjo leto zapored nadaljeval napredek na področju krepitve zaupanja ljudi v neodvisnost sodstva. Prepoznano pa je tudi, da Slovenija ni med državami, kjer bi nacionalni varnostni organi izvajali varnostno preverjanje kandidatk in kandidatov za sodnike, kar je z vidika spoštovanja sodniške neodvisnosti primeren rezultat.

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič: »Justice Scoreboard je pomembno informacijsko orodje, ki kaže učinkovitost nacionalnih pravosodnih sistemov s primerjavo objektivnih, in zanesljivih podatkov.  Njegova dodana vrednost je tudi v tem, da gre za zunanji kontrolni mehanizem – pogled od zunaj. Veseli me, da desetletno spremljanje evropskih pravosodnih sistemov kaže napredek Slovenije, verjamem, da se bodo pozitivni trendi nadaljevali.«