Skoči do osrednje vsebine

Dan meroslovja 2022

Urada RS za meroslovje je skupaj s Sekcijo proizvajalcev, uporabnikov in distributerjev merilne oprem - SiMER včeraj, 18. maja 2022 na Gospodarski zbornici Slovenije organiziral Dan meroslovja ob spominu na podpis pomembne mednarodne pogodbe leta 1875 v Parizu – Metrske konvencije.

Fotografije uvodni govornikov in predavateljev zlepljene v eno sliko, na sredini pa je na vijolični podlagi rumena dvostrana tehnica.

Urinki iz Dneva meroslovja 2022 | Avtor Urad RS za meroslovje

Na Gospodarski Zbornici Slovenije (GZS) obeležili svetovni Dan meroslovja, ko se spominjamo podpisa Metrske konvencije leta 1875 v Parizu. S podpisom te mednarodne pogodbe je bil postavljen pomemben mejnik naše zgodovine. Takrat je bil ustanovljen mednarodni urad za uteži in mere v Parizu (BIPM), hkrati pa so bili vzpostavljeni osnovni pogoji za poenotenje merskih enot in mednarodno primerljivost merjenj.

Krovna tema letošnjega Dneva meroslovja je bila, Meroslovje v dobi digitalizacije, saj je digitalizacija ključna za razvoj slovenskega gospodarstva in družbe s ciljem zagotavljanja boljših delovnih pogojev, večje dodane vrednosti, boljše prilagodljivosti spremembam in večjih kompetenc podjetij ter zaposlenih.

Povezovanje in sodelovanje je v dobi digitalizacije ključno, zato sta letošnji Dan meroslovja organizirala skupaj Urad Republike Slovenije za meroslovje in GZS - sekcija SiMER, ki povezuje proizvajalce, uporabnike ter zastopnike merilne opreme in je medsektorska organizacijska enota v okviru Zbornice elektronske in elektroindustrije na GZS.

Udeležence dogodka so v uvodu nagovorili generalni direktor GZS, mag. Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc, direktor Urada RS za meroslovje, dr. Samo Kopač in predsednik sekcije SiMER, mag. Matjaž Lindič.

V uvodnih nagovorih je bilo poudarjeno, kako pomembno vlogo imajo meritve in merilna oprema, saj Industrija 4.0 narekuje digitalizacijo procesov, katerega glavno gonilo so podatki. Ti morajo biti verodostojni za nadaljnje odločitve, kar pomeni, da so zajeti v realnem času in na ustrezen način, z ustrezno opremo. Merjenja so tako v dobi digitalizacije (npr. Industrija 4.0) ključna v vsakem najmanjšem koraku proizvodnih in storitvenih procesov, kar pomeni, da je gospodarska uspešnost vsak dan bolj odvisna od točnih meritev.

Na Dnevu meroslovja, ki je letos po dveh letih virtualne izvedbe ponovno potekal v živo, so svoja bogata strokovna znanja s področja digitalizacije preko slikovitih predavanj z udeleženci delili strokovnjaki in gospodarstveniki iz različnih področij delovanja, ki so udeležence navdušili s svojim strokovnim znanjem in bogatimi izkušnjami iz prakse:

 

  • Simon Smolnikar, Vodja prodaje, RLS, merilna tehnika d. o. o., Industrijsko meroslovje kot del strategije pametne tovarne v dobi digitalizacije.
  • dr. Saša Sokolić, Direktor marketinga in prodaje, član uprave, Metronik d. o. o., Digitalizacija kot orodje za izboljšanje procesov v farmacevtski proizvodnji«.
  • mag. Sonja Šmuc, vodja strateških projektov v Dewesoft d. o. o. in izvršna direktorica Blueberryja, Bluberry: nov standard v merilni industriji.
  • dr. Goran BERVAR, Tehnični vodja, Alba d. o. o., Digitalizacija kalibracijskih certifikatov in certifikatov o kontroli.
  • mag. Andrej Biček, vodja razvoja, Domel d. o. o., Meritve kot osnova na poti naprednih in digitalnih analitičnih tehnologij.
  • mag. Damjan Krašovec, Sektor za fizikalna merjenja, Urad RS za meroslovje, Izzivi digitalizacije v zakonskem meroslovju.

Vsi predavatelji so neglede na področje dela oziroma gospodarsko panogo poudarili, da digitalizacija danes ni več izbira, ampak je nuja, saj v globalnem gospodarstvu je jasno, da kdor ni hiter, odziven in prilagodljiv, zaostane. Digitalizacija torej pomeni nov razvojni izziv za slovensko gospodarstvo in hkrati tudi slovensko meroslovje.

Sodeč po odlični udeležbi, številnih vprašanjih ter zanimivih razmišljanjih s strani publike  je dogodek še dodatno potrdil, kako pomembno vlogo nosi meroslovje v vseh procesih gospodarstva ter kako pomemben izziv je digitalizacija v sodobni družbi.

Znani dramatik Williama Shakespeara je nekoč zapisal sledečo misel: "Biti ali ne biti, to je sedaj vprašanje". In če to prenesemo na področje teme Dneva meroslovja, o pomeni, da o digitalizaciji lahko govorimo kot o neustavljivem procesu sprememb in napredka, enako je veljalo tudi za vse predhodne industrijske revolucije. Pri tem pa je pomembno poudariti, da za začetek procesa sprememb na področju digitalizacije ni kriva koronakriza, zagotovo pa je povzročila, da je sprememb na področju digitalne transformacije sedaj več, da so se te zgodile mnogo hitreje, kot bi se sicer in hkrati, da je sprejemanje digitalizacije ter možnosti dela oziroma poslovanja na daljavo sedaj v družbi pozitivno sprejeto.