Letošnja razstava obsega 102 izdelka, ki jih odlikuje dobro oblikovanje, inovativnost, raznovrstnost in namembnost uporabe, zaradi neponovljivosti strukture lesa pa je vsak izdelek unikaten. V nizu izbranih umetniških izdelkov so tudi nagrajeni leseni izdelki iz oblikovalskega natečaja za Lesarski presežek leta 2022, za katere so bile podeljene nacionalne nagrade v okviru letošnjih, že tretjih Dnevov slovenskega lesarstva.

»Slovenija je bogata z gozdovi in ima na voljo obilo kakovostnega lesa, zato ima s svojim lesnim bogastvom neizmerne možnosti za gospodarsko rast in naslavljanje okoljskih izzivov,« je uvodoma dejal Rok Capl, vršilec dolžnosti direktorja SPIRIT Slovenija. Na agenciji že vrsto let aktivno izvajajo številne promocijske aktivnosti, s katerimi poskušajo ozaveščati slovensko splošno in strokovno javnost o prednostih uporabe lesa. Pred devetimi leti so se pridružili tudi razstavi Čar lesa. »V Sloveniji imamo kakovosten les, ki nudi široko možnost uporabe in oblikovanja, kar dokazujejo razstavljeni izdelki. Ponosen sem, da Slovenci ob ohranjanju bogatih tradicionalnih znanj o obdelavi lesa, pospešeno razvijamo tudi najnovejše tehnologije in inovativne pristope obdelave,« je dejal. Sicer pa na agenciji v zadnjem času vse več pozornosti namenjajo tudi sodelovanju z vzgojno izobraževalnimi institucijami. »Mladim želimo približati les kot raznolik, kakovosten in obnovljiv naraven material prihodnosti, predvsem pa dvigniti ugled poklica lesarja, ki še vedno velja za deficitarni poklic.«

Udeležence odprtja razstave je nagovoril tudi Anton Harej, državni sekretar z Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, ki je izpostavil pomen lesa za prihodnje rodove in dejal, da bi bilo čim več lesa potrebno predelati doma ter da je tržna niša za Slovenijo nedvomno vzgoja kakovostnega lesa. Sledil je pozdrav dr. Andreje Kutnar, redne profesorice, nosilke področja znanosti o lesu na Oddelku za aplikativno naravoslovje Univerze na Primorskem in direktorice inštituta InnoRenew, ki je dejala, da razstavljeni izdelki ne kažejo le vsestranskih možnosti rabe in potenciala predelave lesa, ampak opozarjajo tudi na kreativnost, inovativnost in podjetnost naših proizvajalcev.

Udeležence je najbolj navdušil orglar Matic Jančar, ki je na odprtju zaigral na lesene orgle - te je kot dijak srednje lesarske šole Ljubljana v treh letih  izdelal povsem sam.

Dogodka se je udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je uradno odprl razstavo in ob tem dejal, da ima lesna industrija svojega zaveznika in partnerja na strani države: »V Slovenski industrijski strategiji 2021-2030 smo jo določili kot eno najpomembnejših slovenskih panog, ki temelji na naravnih virih. Letos bomo za investicije v lesno industrijo tako namenili dobrih 62 milijonov evrov. Cilj je ustvariti ugodno poslovno okolje za lesnopredelovalna podjetja, da se bodo lahko pozitivni trendi v lesni industriji, ki se kažejo v zadnjih letih, nadaljevali.« Izpostavil je tudi vidne rezultate dela na tem področju v zadnjih petih letih: »V lesno predelovalni in pohištveni panogi smo povečali število podjetij za 7,5 % (na 1.008), prihodke od prodaje za 24 % (na 1,3 milijarde evrov) in dodano vrednost na zaposlenega za 23 % na 38.511 evrov.«

Za konec je prof. dr. Franc Pohleven, pobudnik in organizator razstave Čar lesa zbrane spomnil, da izdelki iz lesa prispevajo k znižanju emisij ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, kar je bistveno za obvladovanje podnebnih sprememb in varovanje okolja. »Zato je les kot biomaterial v ospredju ekonomske politike Evropske unije, ki bo v naslednjih letih ciljno spodbujala zeleno lokalno gospodarstvo.« Les po njegovih besedah omogoča tudi manjšo surovinsko in energetsko odvisnost, razvoj lokalnega gospodarstva in zdrava delovna mesta. »Prihodnost Slovenije bo nedvomno lesena,« je zaključil.

Razstava, ki jo ob podpori Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Javne agencije SPIRIT Slovenija organizirata Društvo za zaščito lesa Slovenije in Svet za les, bo v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma gostovala do 26. maja 2022, sledile pa ji bodo še manjše lokalne razstave po Sloveniji.