Skoči do osrednje vsebine

Predstavljena Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka

Minister za zdravje je na današnji novinarski konferenci skupaj z Vesno Kerstin Petrič z Ministrstva za zdravje, Heleno Koprivnikar z Nacionalnega Inštituta za javno zdravje, Mihaelo Lovše, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo in Mio Zupančič, Mladinska zveza "Brez izgovora" Slovenije predstavil sprejeto strategijo za obdobje 2022- 2030.
minister Janez Poklukar s strokovnimi sodelavci na novinarski konferenci, Vesna Kerstin Petrič, Mihaela Lovše, Helena Koprivnikar.

Minister Janez Poklukar s strokovnimi sodelavci na novinarski konferenci

V pozdravnem nagovoru je minister vse Slovence in Slovenke pozval naj opustijo kajenje in tako pripomorejo k bolj zdravi družbi., v nadaljevanju pa je predstavil številne ukrepe preteklih let, ki jih je Ministrstvo za zdravje izvajalo in so pozitivno pripomogli k vplivanju na delež kadilcev, ki pada. Za te je Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka za obdobje 2022- 2030, ki je bila medresorsko usklajena, tako pomemba in se z njeno izvedbo lahko premikamo proti cilju- Sloveniji brez tobaka. 

Helena Koprivnikar je v nadaljevanju dodala: "Tedensko beležimo v povprečju 60 smrti, ki so posredno povezane z uporabo tobačnih izdelkov, kar je absolutno preveč." 

Vesna Kerstin Petrič pa je izpostavila pomembnost sodelovanje s šolstvom, saj bo le tako lažje preprečiti prvi stik mladostnikov z tobačnimi izdelki, trend česar je žal v porastu, v nadaljevanju pa je predstavila strategijo. 

Strategija vsebuje primere ureditev v drugih evropskih državah, nacionalni zakonodajni okvir, stanje na področju uporabe tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji in predloge ukrepanja. Dolgoročna vizija strategije je, da bi do leta 2040 Slovenija postala družba brez tobaka. To pomeni, da delež prebivalcev, starih 15 let in več, ki bo uporabljal tobačne ne bo presegal 5 %. Med cilji, ki jih zastavlja do leta 2030 pa je zmanjšati delež kadilcev med prebivalci, starimi 15 let in več s 23,2 % na 15% ter zmanjšati delež dnevnih kadilcev s 17,4 % na 12%.

V nadaljevanju so govorci predstavili tudi ostale ključne cilje, med katere spadajo zmanjševanje razširjenost kajenja, uporabe povezanih in drugih nikotinskih izdelkov, neenakosti v kajenju, zmanjšati izpostavljenosti tobačnemu dimu in izboljšanje izvajanje zakonodaje.

Ukrepi in aktivnosti sprejete strategije so razdeljeni v naslednjih sedem sklopov: 

  • Zakonodaja za oblikovanje okolja, ki spodbuja nekajenje (ukrepi za boljši nadzor zakonodaje, redna nadgradnja zakonodajnih ukrepov, ...)
  • Ukrepi za zmanjševanje cenovne dostopnosti tobačnih in povezanih izdelkov in zagotavljanje sredstev za programe promocije zdravja, preventive in zdravljenja (letna zviševanja obdavčitve in s tem cen tobačnih in povezanih izdelkov, zagotovitev dodatnih virov financiranja programov promocije zdravja, preventivnih programov in zdravljenja, …)
  • Preprečevanje začetka uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (preventivni programi v šolskem okolju, programi za posebej ranljive skupine otrok in mladostnikov, usposabljanje zdravstvenih in šolskih delavcev, …)
  • Spodbujanje opuščanja kajenja in opuščanja uporabe povezanih izdelkov (priprava nacionalnih smernic za opuščanje kajenja, usposabljanje zdravstvenih delavcev za pomoč pri opuščanju, razvoj digitalnih aplikacij za opuščanje, …)
  • Zaščita pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu (splošna prepoved kajenja v vozilih, ukinitev kadilnic, ozaveščanje o škodljivosti izpostavljenosti tobačnemu dimu, …)
  • Spremljanje področja (raziskave področja)
  • Drugi ukrepi (ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti z odpadki tobačnih in povezanih izdelkov, …)

Financiranje aktivnosti in ukrepov strategije bo zagotovljeno iz sredstev državnega proračuna, sredstev iz virov Evropske unije, sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in iz proračunov lokalnih skupnosti.