Skoči do osrednje vsebine

Kranj, Velenje in Ljubljana nameravajo doseči podnebno nevtralnost do 2030

Konec aprila 2022 nas je razveselila vest, da je Evropska komisija v okviru misije Podnebno nevtralna in pametna mesta izbrala 100 mest, ki jih bo finančno in vsebinsko podpirala, da bodo do leta 2030 postala podnebno nevtralna. Na seznamu so kar 3 slovenska mesta (Velenje, Kranj in Ljubljana). To je za Slovenijo veliko priznanje, saj so celo v večjih državah kot sta Irska in Avstrija izbrali manj mest.

Na poziv misije za prvih 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest se je odzvalo skupno 362 mest, od tega 6 iz Slovenije. Konec aprila je Evropska komisija oznanila katera mesta so bila izbrana. Poleg 100 mest iz držav članic je izbrala še 12 mest iz držav, ki so pridružena programu Obzorje Evropa.

Izbrana mesta bodo prejela vso podporo preko platforme, ki je bila ustvarjena v okviru projekta NetZeroCities, ki ga vodi EIT Climate-KIC. Mesta bodo tudi upravičena do finančnih sredstev. Omogočeno bo črpanje sredstev za raziskovalno-inovacijske akcije, ter pilotne in demonstracijske projekte. Do leta 2023 bo iz programa Obzorje Evropa temu namenjenih 360 milijonov evrov. Uvrstitev na seznam pomeni tudi večjo prepoznavnost in ugled mest, kar bo predvidoma spodbudilo zanimanje investitorjev in kvalificirane delovne sile. Hkrati bodo ta mesta postala eksperimentalna in inovacijska središča v pomoč vsem drugim pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Velenje je v preteklosti že prešlo zahteven proces ekološke sanacije, zdaj pa ga čaka nov izziv: zaprtje premogovnika do leta 2033. | Avtor Kaja Kočevar / Flickr

Podnebna nevtralnost mest

Doseči podnebno nevtralnost do leta 2030 je zelo ambiciozen cilj. Pomeni, da bodo morala mesta korenito zmanjšati izpuste vseh toplogrednih plinov, za preostanek emisij pa ustvariti učinkovite ponore. Koncept pametnega mesta jim bo služil kot opora pri doseganju zastavljenih ciljev. Sodelujoča mesta bodo morala pripraviti načrt za pot v podnebno nevtralnost v naslednjih sektorjih:

1.       Upravljanje: Mestna uprava bo morala dosledno zasledovati strateške cilje na področju podnebne nevtralnosti in jih podkrepiti z ukrepi in konkretnimi rezultati. K temu bi lahko pripomogla posebna administrativna enota, ki bo sistematično spremljala in merila rezultate. Vzpostaviti bo potrebno učinkovito sodelovanje med nacionalnim in lokalnim nivojem ter med deležniki iz raziskovalne sfere, civilne družbe, politike in gospodarstva.

2.       Prostorsko načrtovanje: Potrebni bodo ukrepi na področju preprečevanja širjenja mest na podeželje (urban sprawl), varovanja zelenih površin in preprečevanja gentrifikacije in prostorske segregacije.

3.       Zelena infrastruktura in upravljanje z vodami: Vzpostaviti bo potrebno mrežo mestnih parkov in urbanih gozdov, z zasajevanjem novih in ohranjanja starih dreves pa bo potrebno reševanje problemov, ki jih povzročajo t.i. vroče točke. To področje obsega tudi pametno upravljanje z vodami za preprečevanje poplav in blaženje posledic suš in vročinskih valov.

4.       Energetska infrastruktura: Potrebno bo postopno uvajanje obnovljivih virov energije, sočasno pa ukinjanje fosilne infrastrukture. Primer dobre prakse so nameščanje solarnih panelov na strehah javnih stavb in prilagoditve v elektro-energetskem omrežju.

5.       Gradnja: Potrebne bodo obsežne energetske prenove obstoječih stavb in  dosledno upoštevanje krožnega gospodarstva v gradbenem sektorju. Posebna skrb bo morala biti namenjena stavbam na ogroženih, predvsem potresno aktivnih, območjih.

6.       Ravnanje z odpadki: Potrebni bodo dosledni ukrepi na področju zmanjševanje nastajanja odpadkov in ponovne uporabe in reciklaže. Ukiniti bo potrebno prakse, ki sodijo na dno hierarhije ravnanja z odpadki in niso del krožnega gospodarstva (npr. odlaganje in sežiganje odpadkov).

7.       Mobilnost: Potrebni bodo ukrepi za preprečevanje odvisnosti od avtomobila (npr. učinkovit in cenovno ugoden javni prevoz, zmanjševanje parkirnih mest v središču mesta), za spodbujanje kratkih razdalj z mešano rabo prostora in za dobro organiziran promet in intermodalnost,. Veliko dela bo potrebnega na področju varne in privlačne infrastrukture za kolesarje, pešce in gibalno ovirane. Uvajati bo potrebno infrastrukturo za vozila na alternativni pogon.