Sprejet Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov

Vlada je sprejela Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije (2022). Ta program je operativni program varstva okolja v skladu z Zakonom o varstvu okolja in nadomešča do sedaj veljavni program iz leta 2016.

Operativni program varstva okolja s področja odpadkov je sestavljen iz Programa ravnanja z odpadki in Programa preprečevanja odpadkov, ki omogočata izpolnitev ukrepov preprečevanja nastajanja odpadkov, zagotavljanje predpisanega ravnanja z odpadki in dosego ciljev ravnanja z odpadki za obdobje do leta 2035 in glede na nove okoljske zahteve predstavljata novelacijo sprejetega programa iz leta 2016.

Splošni cilj politike, ki jo opredeljuje Program ravnanja z odpadki je:

• preprečiti ali zmanjšati škodljive vplive nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi,

posebni cilji pa so predvsem:

• zagotoviti izpolnjevanje vseh okoljskih ciljev Skupnosti (npr. za komunalne odpadke, gradbene odpadke),
• zagotoviti samozadostnost glede predelave komunalnih odpadkov in glede termične predelave ostankov obdelave nereciklabilnih komunalnih odpadkov,
• zagotoviti ustrezno ravnanje z rudarskimi odpadki,
• do leta 2030 zagotoviti odstranitev večine odpadkov, ki vsebujejo azbest,
• zagotoviti večjo učinkovitost in transparentnost izvajanja sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) in
• urediti ukrepanje pri sanaciji onesnaženih območij.

Za dosego navedenih ciljev bo treba sprejeti več ukrepov ter zagotoviti jasno in stabilno zakonodajno okolje, ustrezen zajem podatkov in njihovo analizo (tudi nadgradnjo evidenc iz registra varstva okolja in informacijskega sistema o odpadkih), na novo opredeliti načelo PRO ter prevzeti pobudo o ozaveščanju preprečevanja odpadkov, ponovne uporabe izdelkov in prednostih recikliranja. Za skupno doseganje ciljev je v Programu ravnanja z odpadki opredeljenih 34 ukrepov.

Program vsebuje osem dolgoročnih ciljev, ki se nanašajo na preprečevanje odpadkov v gospodinjstvih (posebej za plastične vrečke); preprečevanje odpadne hrane; odpadne elektronske in električne opreme (OEEO); nekaterih odpadkov iz plastike iz proizvodov za enkratno uporabo; smetenja; kosovnih odpadkov; tekstilnih odpadkov in odpadnih oblačil ter preprečevanje odpadkov v javnem sektorju.

S tem Programom Slovenija izkazuje tudi deficit zmogljivosti naprav za energijsko predelavo gorljivih ostankov obdelave komunalnih odpadkov, ki niso primerni za recikliranje (140.000 ton/leto oziroma 90 MW).

Nadaljevanje programa Zelena delovna mesta

Vlada je v načrt razvojnih programov uvrstila projekt Zelena delovna mesta. Z novelacijo investicijskega programa se bo nadaljevalo izvajanje programa Zelena delovna mesta tudi v letih 2022–2025, in sicer je predvidena dinamika izplačil po letih naslednja: 490.540,78 evra v letu 2022, v letih do leta 2025 pa po 800.000 evrov vsako leto. Izhodiščna vrednost projekta se s tem poveča, in sicer na skupaj 3.000.000 evrov.

Prva faza projekta Zelena delovna mesta (ZDM) je pokazala, da je neposredna podpora zaposlovanju na zelenih delovnih mestih praktično izvedljiva in da lahko prinaša številne ter horizontalne pozitivne učinke na področju podnebnih in okoljskih ciljev, hkrati pa da je interes k zaposlovanju brezposelnih oseb in k ustvarjanju kakovostnih zelenih zaposlitev velik, zato je projekt ZDM smiselno nadaljevati. Ob tem so se pokazale omejitve programa v tem, da Zelena javna dela, ki je bil prvotno predviden v okviru programskega projekta, ni smiselno izvesti hkrati, saj so spodbude za zaposlovanje večje in bolj pomembne za doseganje podnebnih ciljev kot spodbude za javna dela, zato se sredstva namenja v nadaljevanju samo za spodbujanje ZDM.

Program nujnih ukrepov za odpravo posledic nestabilnosti tal za obdobje 2022 do 2024

Vlada je sprejela Poročilo o realizaciji programa nujnih ukrepov za odpravo posledic nestabilnosti tal majhnega in srednjega obsega za leti 2020 in 2021. Vlada se je tudi seznanila s Programom nujnih ukrepov za odpravo posledic nestabilnosti tal za obdobje 2022 do 2024, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Vlada je naložila MOP, da o realizaciji Programa nujnih ukrepov za odpravo posledic nestabilnosti tal za obdobje 2022 do 2024 poroča vladi z vmesnimi poročili v marcu tekočega leta za preteklo leto ter po zaključku programa pripravi zaključno poročilo o izvedenih aktivnosti ter z njim seznani vlado.

V letih 2020 in 2021 so bili realizirani nujni ukrepi na 25-ih plazovih, medtem ko na 5-ih ni bilo realizacije. V obdobju izvajanja programa je MOP prejel dodatne predloge s strani občin za izvedbo nujnih ukrepov oziroma so občine dostavile ustrezno dokumentacijo za že prijavljene projekte. Po pregledu dokumentacije in opredeljenih prioritet je MOP pripravil Program nujnih ukrepov za odpravo posledic nestabilnosti tal majhnega in srednjega obsega za obdobje 2022 do 2024, s katerim se načrtuje sofinanciranje izvedbe nujnih ukrepov na 36-ih pojavih nestabilnosti tal.

Imenovanje članice upravnega odbora Agencije za radioaktivne odpadke

Vlada je imenovala Barbaro Merše, kot predstavnico ustanovitelja,  v upravni odbor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), in sicer za preostanek mandata do 12. 7. 2024, z možnostjo ponovnega imenovanja. S tega mesta je vlada razrešila mag. Božidarja Krajnca, ki je podal odstopno izjavo.