Pri prvem regularnem pozivu EuroHPC JU decembra lani je bilo največ prijav, kar osem, vloženih za izvedbo na finskem sistemu LUMI-C, ki velja za prvi delujoči sistem EuroHPC pred eksaravnjo  (eksa je 10 na potenco 18). Zaradi izčrpanja virov sta bila dva projekta s tega sistema prestavljena na najmanjši sistem Discoverer na petaravni iz Bolgarije, ki sicer pri tem pozivu ni prejel nobene vloge. Tri vloge so bil poslane za superračunalnik Meluxina iz Luksemburga, odobreni pa sta bili dve. Za češki superračunalnik EuroHPC Karolina je bila odobrena ena vloga, ki je bila tudi edina, prijavljena za ta sistem. Za HPC Vego je bilo prijavljenih sedem projektov. Znanstveno-strokovna komisija je kot dovolj dobro ocenila znanstveno odličnost štirih projektov, preostali trije projekti pa so pridobili razvojni dostop do HPC Vege (ta predvideva manj računskih virov) na način, da se jim razvojni projekti omogočijo brez ponovne prijave ali pa da se obstoječi razvojni projekti podaljšajo in se povečajo računski viri.

Izmed štirih odobrenih projektov je bil najbolje ocenjen projekt Nizozemca dr. Ramona Brasserja v okviru raziskav vesolja centra Research Centre for Astronomy and Earth Sciences iz Madžarske; v skupini sta še dva Švicarja iz centrov Center for Space and Habitability iz Berna in Center for Theoretical Astrophysics and Cosmology iz Züricha. Raziskovalci so pridobili 1,7 milijona računskih ur na particiji z grafičnimi pospeševalniki Vega GPU za raziskave zgodnjega vesolja in našega sončnega sistema, predvsem za simulacije formiranja planetov Zemlje in Venere iz plina.

Drugi odobreni projekt je prijavil Italijan dr. Gaetano Sardina skupaj z dvema sodelavcema z univerze Chalmers University of Technology iz Göteborga. Področje raziskovanja spada v mehaniko tekočin in hidravlik. Raziskovalci se osredotočajo na proučevanje tokov mehurčkov za formiranje novih matematičnih modelov za načrtovanje učinkovitejših in vzdržljivejših kemičnih reaktorjev. Za te raziskave je namenjenih osem milijonov računskih ur na klasični računski particiji Vega CPU.

Prijavitelj naslednjega projekta dr. Himanshu Khandelia iz Danske, z univerze University of Southern Denmark iz Odenseja, je skupaj s sodelavcem in s kolegom z univerze New York University pridobil 2,4 milijona računskih ur na particiji Vega GPU. Njihove raziskave spadajo na področje molekularne in strukturne biologije ter biokemije in tudi na področje biofizike oziroma fizike trdih snovi. Natančneje povedano, gre za mehanizme transportiranja ionov bakterijskih proteinskih kompleksov za zadrževanje membrane elektrokemičnega potenciala v celicah, ki je vitalen za uravnavanje bioloških funkcij, kot so nevronska signalizacija, prenos energije in kislost želodca. S tem je povezana unikatna strategija proučevanja bakterijskih infekcij.

Zadnji odobreni projekt je prijavil Italijan dr. Riccardo Broglia skupaj z dvema sodelavcema z inštituta CNR-INM, National Research Council of Italy, Institute of Marine Engineering. Pri tem projektu gre za industrijsko-akademske raziskave na področju dinamike fluidov in računskega inženiringa. Izboljšanje učinkovitosti propelerjev, predvsem turbinskih turbulenc, je ključnega pomena za zmanjšanje porabe goriva in hrupa, kar ima ugodne učinke tako na ekonomske kot na okoljske stroške ladijskega prometa ter na zmanjšanje vpliva na morsko življenje.

Regularni pozivi EuroHPC JU (spletna stran v angleščini) se razpisujejo vsake štiri mesece, odobreni projekti pa trajajo eno leto z možnostjo podaljšanja. Tako se je na drugi poziv v marcu leta 2022 prijavilo novih sedem projektov za izvedbo na superračunalniku HPC Vega. Več o teh projektih bo javnosti razkrito, ko bodo potrjeni.

HPC Vega na Institutu informacijskih znanosti se financira iz kohezijskih sredstev in sredstev države Slovenije; to je bil prvi delujoči superračunalnik, ki ga je sofinancirala organizacija EuroHPC JU (spletna stran v angleščini. Z njim Slovenija pridobiva na mednarodni veljavi.