V rovu rudnika v Hudi Jami pri Laškem so se v začetku leta 2008 pričeli postopki ugotavljanja obstoja in obsega prikritega vojnega grobišča, marca 2009 pa so bili najdeni posmrtni ostanki žrtev. Ugotovljeno je bilo, da so v opuščenem delu nekdanjega rudnika rjavega premoga, ki je deloval med letoma 1902 in 1942, maja in junija 1945 usmrtili najmanj 1410 žrtev, večinoma pripadnikov vojaških sil Neodvisne države Hrvaške (NDH), domobrancev in civilistov. Posmrtne ostanke iz začasne kostnice v Hudi Jami so oktobra 2017 prenesli in pokopali na pokopališču v spominskem parku Dobrava v Mariboru.

Kulturni spomenik obsega prostor pred vhodom v rov, vhod v obliki rekonstruiranega portala z napisom in letnicama delovanja, več kot 350 metrov dolg rov, vklesan v kamnit masiv hriba, ki se po 300 metrih odcepi v desni krak, ki vodi v prostor nekdanje strojnice Barbara, in nadaljuje v rov tako imenovane kostnice, kjer so bili ob raziskavah začasno hranjeni posmrtni ostanki žrtev. Po 320 metrih se osrednji vhodni rov odcepi v levi krak, dolg približno 400 metrov, kjer so na polovici dejansko usmrtili žrtve in jih z več lesenimi in betonskimi pregradami zazidali. Kljub odstranitvi pregrad v fazi odkrivanja in raziskovanja ostankov žrtev so ostaline pregrad še vidne, prav tako vse strukturne sestavine nekdanjega rudnika razen tehnične opreme, ki je bila že pred časom odstranjena.

Z razglasitvijo za spomenik državnega pomena se ohranja opuščeni rudnik s svojimi ohranjenimi sestavinami kot avtentičen kraj usmrtitve in grobišča vojnih ujetnikov in civilistov ter redek primer načina prikritja množičnega poboja v rudniškem rovu z zasutjem in zazidavo dostopa do posmrtnih ostankov z več betonskimi in lesenimi pregradami. Dostopnost in prezentacija avtentičnega stanja rova in ostalin predstavljata močno simbolno sporočilnost, da resnice in neciviliziranih dejanj ni mogoče prikriti, kar je z vidika trenutnih družbeno-političnih razmer v Evropi aktualen poudarek. S pietetnim pokopom žrtev in predstavitvijo avtentičnih krajev pobojev kažejo nove generacije drugačen, kulturno-ci­vilizacijski odnos do preteklosti in ideologij z osrednjim sporo­čilom, da se kaj takega ne sme več ponoviti.

Uprava Republike Slovenije za vojaško dediščino bo v sodelovanju z občino Laško dokončala primerno ureditev vojnega grobišča ter omogočila javnosti predsta­vljanje in dostopnost spomenika.