Skoči do osrednje vsebine

Predstavitev knjige Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika

Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu je v sredo 13. aprila 2022 v sodelovanju z Mohorjevo založbo Celovec gostil predstavitev knjige Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika, Janez Nepomuk Primic in njegovi Listi, ki jo je za Studia diplomatica Slovenica uredil dr. Janez Šumrada.
Franz Kelih, dr. Bogdan Kolar, dr. Janez Šumrada, dr. Ludvik Karničar in dr. Anton Novak

Franz Kelih, dr. Bogdan Kolar, dr. Janez Šumrada, dr. Ludvik Karničar in dr. Anton Novak

1 / 2

Poleg urednika dr. Janeza Šumrade so o knjigi spregovorili pisec predgovora prof. dr. Ludvik Karničar in strokovni recenzent knjige in zgodovinar dr. Bogdan Kolar. Uvodne besede sta spregovorila  generalni konzul dr. Anton Novak in direktor Mohorjeve Franz Kelih.

Dr. Šumrada v knjigi Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika, Janez Nepomuk Primic in njegovi Listi povzema korespondenco med francoskim dvorom in dvorom papeža Pija VII., kot jo je v takratni slovenski jezik leta 1809 zložil Janez Nepomuk Primic in priča o papeževem kljubovanju zahtevam in pritiskom Napoleonovega dvora, o čemer sta cerkvena in širša javnost izvedeli šele iz omenjenih tajnih listov. Primičevemu prevodu Dr. Šumrada dodaja izčrpen uvod, konkordančno tabelo in analizo danes redko uporabljanega besedišča in obsežno kazalo izpostavljenih oseb z njihovimi biobibliografskimi podatki. Naslove virov in citate praviloma navaja v izvirnem zapisu in njegovem lastnem slovenskem prevodu. Uglašen predgovor h knjigi je prispeval dr. Ludvik Karničar.

"Prvo slovensko diplomatsko besedilo prihaja pred slovensko strokovno javnost z več kot dvestoletno zamudo. Danes lahko gledamo nanj kot na zanimiv, v marsičem presenetljiv dokument razburkanega časa, v katerem se mnoge dobre zamisli niso mogle uresničiti, številne pa so ostale na pol poti." dr. Boris Golec

"Na začetku 19. stoletja je Janez Nepomuk Primic s svojim delom pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega jezika s področja diplomacije in pri povezovanju slovenskega prostora s širšo evropsko družbo. Objava njegovega spisa kaže ne le na njegovo močno jezikovno in idejno erudicijo, temveč na širši družbeni okvir, v katerem so posamezniki oblikovali bistvene sestavine jezika in narodne identitete." dr. Bogdan Kolar