Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša na 7. ekonomskem forumu Delfi

Predsednik vlade Janez Janša je danes po videokonferenčni povezavi nastopil na 7. ekonomskem forumu Delfi, ki je potekal v Atenah. Gre za osrednji dogodek in letno konferenco istoimenske organizacije, kjer se zberejo voditelji in voditeljice iz različnih držav, ki se zavzemajo za uresničevanje in spodbujanje inovativnih idej za trajnostno in konkurenčno rast v Evropi in širši regiji vzhodnega Sredozemlja.

Predsednik vlade Janez Janša

Predsednik vlade Janez Janša | Avtor Kabinet predsednika vlade

Središče zanimanja tokratne konference je bilo vprašanje, kako obnoviti družbo in jo hkrati narediti odpornejšo po pandemski krizi. Med središčnimi vprašanji je tudi razmislek o prepričanjih glede zunanje politike, varnosti in gospodarske rasti ter o tem, kako se pripraviti na nenehno spreminjajoči se in hitri svet. Predsednik vlade je v današnjem pogovoru govoril predvsem o aktualnih geostrateških vprašanjih, povezanih tudi z vojno v Ukrajini.

Predsednik vlade je najprej dejal, da se je 24. februarja letos svet spremenil, še posebej za nas, ki živimo na evropski celini. "Ne zavedamo se dovolj, kako zelo te spremembe vplivajo na vse nas in bodo vplivale na našo prihodnost. Po padcu Berlinskega zidu in kolapsu Varšavskega pakta ter Sovjetske zveze smo živeli v svetu, kjer smo verjeli, da bo Evropa združena, demokracija in tržna ekonomija pa se bosta razširili po kontinentu, samo počakati moramo kakšno desetletje ali naslednjo generacijo in ustvarjen bo svet daleč stran od obdobja hladne vojne," je v uvodu dejal premier in nadaljeval, da smo zaradi takšnega mišljenja v EU oziroma v zahodnem delu sveta in evroatlantske skupnosti zanemarili strateške odgovore na strateške izzive. "Eden od teh strateških odgovorov, ki smo ga implementirali le napol, je širitev EU," je dejal premier. Nadaljeval je, da v zadnjem času širitve nismo jemali resno, ne le glede zahodnega Balkana, ampak predvsem glede vzhodne soseščine. "Zdaj vidimo, če se EU ne širi, se širi nekdo drug. Zdaj plačujemo ceno," je dodal.

Po njegovih besedah se usoda mirne prihodnosti evropske celine odloča v Ukrajini. "Tam sem bil sredi marca skupaj s poljskim in češkim kolegom in ko greš v Kijev in vidiš, kaj se tam res dogaja in čutiš vojno, lahko res presojaš o odločenosti in pogumu Ukrajincev. Trenutno dogajanje predstavlja ponovno rojstvo ukrajinskega naroda. Narediti moramo vse, da jim pomagamo. Pospešiti moramo njihovo članstvo v EU, dati jim moramo vso mogočo pomoč, da se bo Ukrajina lahko branila," je poudaril premier. Prav tako je dejal, da veljajo besede, ki jih je izrekel tudi Josep Borrell ob obisku v Kijevu, in sicer, da se bo vojna končala, ko se bo Ukrajina sposobna braniti. "Torej pomagati moramo beguncem, razmišljati moramo o obnovi po vojni, a najprej moramo dati vso možno vojaško pomoč, saj le ta lahko rešuje življenja in ustavi vojno," je bil jasen predsednik vlade Janez Janša.

Predsednik vlade je tudi dejal, da je Slovenija glasovala za vse svežnje sankcij proti Rusiji. "Z Evropsko komisijo sodelujemo tudi pri šestem paketu sankcij. Vemo, kaj je največji problem, in to je odvisnost večjega dela EU od ruskih energentov, še posebej zemeljskega plina, nafte in premoga. Nafta in premog sicer nista tako velik problem, saj se ti viri zlahka zamenjajo z drugimi, večji problem pa je zemeljski plin," je dejal predsednik vlade. Ob tem je spomnil, da ima celotna EU dilemo, ki jo je izpostavil Mario Draghi. "Na mizi imamo dve stvari, na eni strani življenja Ukrajincev, ki jih ubijajo, in na drugi strani gretje. Torej ali smo pripravljeni kratkoročno žrtvovati del svojega udobja in ekonomske cene glede sankcij v zvezi z ruskim plinom ter s tem ustaviti financiranje ruskega vojaškega stroja, ali pa vztrajamo pri sankcijah, ki dolgoročno delujejo, vendar pa kratkoročno še vedno plačujemo milijarde za ruske energente, Kremelj pa ta denar uporablja, da financira rusko vojno mašinerijo," je povedal premier. Dodal je, da je to glavna dilema vseh držav članic in izrazil mnenje, da je treba na te dileme odgovoriti čim prej. 

"Ne vem, če smo pripravljeni na te žrtve, a to moramo narediti," je bil jasen predsednik vlade. Dodal je, da je vpliv sankcij nesorazmeren. "Nismo vse države v isti poziciji. Kadar koli se to zgodi v EU, potrebujemo nekaj časa, da se skoordiniramo. A vsi obiski, ki so sledili našemu prvemu obisku sredi marca,- danes mislim, da je avstrijski kancler v Kijevu, in še posebej obisk predsednice Evropskega parlamenta, predsednice Evropske komisije in gospoda Borrella, razjasnjujejo sliko o dogajanju in ti vpogledi najbolj odgovornih ljudi v EU bodo pospešili pogajanja Ukrajine za vstop v EU in tudi embargo na ruski plin zagotovo prihaja s svetlobno hitrostjo," je ocenil Janez Janša.

V povezavi s širitvijo zahodnega Balkana je predsednik vlade dejal, da je Slovenija na vrhu EU- zahodni Balkan oktobra lani predlagala sklepe, v katerih je bil predviden natančno določen časovni načrt širitve zahodnega Balkana do leta 2030. "20 držav je temu pritrdilo, a med končne sklepe to ni bilo zapisano. Vendar pa se moramo v sklopu naslednjih 9 let odločiti o tem. Tudi ruska agresija na Ukrajino podčrtava  potrebo, da najdemo strateške odgovore na strateška vprašanja," je dejal premier in ocenil, da bi morale biti tudi Ukrajina, Moldavija in Gruzija vključene v enak časovni načrt širitve ter da je treba pospešiti postopke za članstvo. "Seveda se ne more vse zgoditi čez noč, a v tem desetletju je to mogoče. Realen napredek je tudi nekaj, kar bo pomagalo stabilizirati regijo zahodnega Balkana  in vzhodno soseščino, vendar pa moramo pred tem ustaviti vojno v Ukrajini z močno vojaško pomočjo na eni strani in z učinkovitimi sankcijami, ki bodo pomagale ustaviti ruske napade na drugi strani," je še povedal predsednik vlade.

Glede ukrajinskih beguncev je predsednik vlade Janez Janša dejal, da smo doslej sprejeli vse, ki prihajajo iz Ukrajine, in da smo pripravljeni še naprej pomagati tudi državam v soseščini, to je Poljski, Slovaški, Romuniji in Madžarski, kjer je veliko beguncev iz Ukrajine. "Zbiramo pomoč za te države in zbiramo pomoč tudi za znotraj Ukrajine razseljene osebe. To seveda moramo narediti, a naš cilj je ustaviti vojno, pritok beguncev in za tiste, ki bežijo, vzpostaviti pogoje, da se vrnejo domov takoj, ko je mogoče. Osredotočiti se moramo na to," je dejal predsednik vlade. 

Predsednik vlade je v nadaljevanju pogovora govoril tudi o članstvu Slovenije v skupini Med7, ki je lani z včlanitvijo Slovenije in Hrvaške postal Med9. Kakor je dejal, je Sredozemlje skupna odgovornost vseh. "Veseli smo, da smo se vključili v Med7, in hvaležni smo za podporo ostalih članic. Ne delimo pa s članicami skupine le odgovornosti za Mediteran, ampak smo v podobnem položaju glede razvojnih vprašanj, prav tako imamo podobne poglede na to, kako bi se morale nekatere stvari v EU reševati. Podobno mnenje smo imeli tudi, ko smo se pogajali o skladu za okrevanje in odpornost ter o višini sredstev. Mislim, da življenje v podobnem okolju ne vpliva le na iskanje rešitev za podnebne in ostale izzive, ampak vpliva tudi na specifični pristop, ko iščemo skupne rešitve znotraj EU," je dejal predsednik vlade.

V zadnjem delu pogovora je predsednik vlade Janez Janša govoril tudi o Dublinski konvenciji glede migracij. Italija namreč trdi, da ne sme nositi celotnega bremena glede migracij. "Seveda mora biti breme deljeno, in mislim, da nismo daleč od soglasja," je dejal predsednik vlade. Dodal je, da je bil v preteklosti glavni spor glede obveznih migrantskih kvot," a zdaj se je pritisk uravnotežil znotraj EU, saj vojna v Ukrajini in begunci od tam preplavljajo vzhodno in srednjo Evropo in zdaj je tudi razumevanje problema uravnoteženo."

"Ne le upam, ampak tudi mislim, da nam bo ta nova situacija pomagala zaključiti postopke glede evropskih aktov v zvezi s tem, ki še čakajo," je dejal predsednik vlade in dodal, da je treba okrepiti schengensko območje in ga povečati, "obenem pa moramo narediti vse, da države, ki so članice EU in ki delijo evropske zunanje meje, vstopijo v schengensko območje, prevzamejo odgovornost in okrepijo to območje. Mislim, da ta dvojni položaj, ki ga imamo zdaj, ne koristi nikomur," je sklenil premier.