Predsednik vlade je na novinarjevo vprašanje odgovoril, da bi glede dogodkov, ki jih spremljamo v zadnjih dneh, za ruskega predsednika Putina lahko rekli, da je vojni zločinec. "Že po tem, kar smo v nedeljo videli v Buči, po tistem masakru, sem uporabil te besede. To so vojni zločini in ni drugih besed, ki bi bile dovolj močne, da bi opisale ta grozodejstva," je povedal predsednik vlade.

Rusija sicer trdi, da napadi niso njena odgovornost, toda predsednik vlade je ob tem dejal, da kolikor je spremljal dogodke, je Rusija sprva potrdila napad, ko pa so videli posledice napada, so začeli za napad kriviti Ukrajince. "Toda to ni prvič, da to počnejo. Nihče jim ne verjame," je povedal premier. Nadaljeval je: "Ko sem videl te napade, sem se najprej spomnil na to, da smo nekaj podobnega doživeli pred skoraj 30 leti, ko nas je napadla jugoslovanska komunistična vojska v Sloveniji, Vukovarju, Sarajevu. Od tedaj smo kar nekako pozabili, da se to lahko ponovi. Težko je z besedami opisati to dogajanje in res moramo narediti vse, da se Ukrajincem pomagamo ubraniti. Dokler jim ne bomo pomagali, bomo na žalost lahko vsak dan gledali takšne prizore," je opozoril premier. "Nisem si mislil, da bomo v letu 2022 videli podobe takšnih grozodejstev. Tudi pred 30 leti nismo verjeli, da je kaj takšnega mogoče. Gre za grozodejstva ruske vojske, ki je po ideologiji podobna vojski, katere žrtve smo bili mi," je dejal predsednik vlade. Po njegovih besedah je to, kar danes vidimo v Ukrajini, tudi posledica zanemarjanja dogodkov in procesov v Rusiji po razpadu Sovjetske zveze in padcu Berlinskega zidu. "Verjeli smo, da bo demokracija čudežno delovala, da se bo stanje umirilo, da bosta tržna ekonomija in demokracija v pomoč, a očitno se to ni zgodilo. Zdaj, ko vidimo posledice, moramo videti tudi napake, ki so bile storjene, ne samo na ruski strani, ampak tudi na naši strani," je povedal premier.

Predsednik vlade je ob tem dejal, da "ko govorim o nas, mislim predvsem na Evropsko unijo in zahod oziroma govorim o strani, ki je zmagala v hladni vojni. Po zmagi v hladni vojni bi morali imeti program, kakršen je bil narejen tudi v nacistični Nemčiji po njenem porazu, seveda v drugačnih okoliščinah, in ta program bi moral biti uveden za nekdanjo Sovjetsko zvezo oziroma sovjetski blok. Preden smo Rusijo sprejeli v institucije civiliziranega sveta, bi se morala zgoditi dekomunizacija. To se očitno ni zgodilo in zdaj za to plačujemo visoko ceno," je povedal slovenski premier in dodal, da bo po tej vojni treba storiti, kar ni bilo storjeno takrat.

"Za tisoče ljudi, ki umirajo, je seveda to, da zdaj napake izpred 30 popravimo, prepozno. Za tiste, ki bodo ob koncu konflikta podpisovali mirovne pogodbe in se odločali o tem, kaj bodo podpisali, pa bo pomembno, kaj bodo podpisali, na primer zagotovitev miru ali ozemeljsko celovitost. Verjetno bodo dvakrat premislili, da ne bodo podpisali podobno kakor leta 1994 v Budimpešti, ko so se odrekli jedrskemu orožju in ob tem prejeli varnostna zagotovila. Zdaj vidimo, da so bile to plehke besede," je opozoril premier. Omenil je tudi zelo iskren in odprt pogovor z ukrajinskim vodstvom v Kijevu, ki so ga kot prva tuja delegacija obiskali skupaj s poljskim in češkim predsednikom vlade. "Opisali so nam, kako se počutijo ob takšnih plehkih besedah," je povedal predsednik vlade. Dodal je, da je pomembno, da pri popravljanju stanja po vojni in konfliktu ne bomo ponavljali enakih napak in da ne bomo tega dela opravili le napol.

Zvočni posnetek