Minister za kulturo dr. Simoniti je ob zaključku svojega govora povedal: "Še pred petimi leti je proračun Ministrstva za kulturo znašal 167 milijonov evrov, v letošnjem letu je proračun 238 milijonov evrov, za prihodnje leto načrtujemo 244 milijonov evrov. Še nikoli toliko v življenju te samostojne države Slovenije. In medtem ko ste vsi skupaj v teh dveh letih pred našim Ministrstvom za kulturo lahko gledali in poslušali proteste tistih, ki nimajo nič s kulturo in umetnostjo, razen tega, da so bili ali so še deležni velikih privilegijev, smo na ministrstvu uresničevali kulturno politiko, katere del je tudi ohranjanje slovenske kulturne dediščine. In projekt Dornava je del tega."

Celovita obnova baročnega dvorca Dornava s parkom je predvidena v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029. Predvidena investicijska vrednost projekta je 30 milijonov evrov. Preden pa bo ministrstvo lahko zagotovilo sredstva za celovito obnovo, potekajo v dvorcu in parku nujna vzdrževalna dela ter postopna obnova.

Lani se je zaključila obnova grajske kapele, letos poteka obnova in rekonstrukcija znamenite oranžerije v parku. Ministrstvo je obnovo kapele sofinanciralo z 119.448,25 evra, obnovo in rekonstrukcijo oranžerije, skupaj še z dvema manjšima baročnima paviljonoma, pa sofinancira z 829.379,22 evra (z davkom na dodano vrednost). Vlada je obnovo oranžerije uvrstila v veljavni načrt razvojnih programov v letih 2021 in 2022.

Notranjost kapele – kapela je bila posvečena malo pred letom 1760 – je oblikoval arhitekt Joseph Hueber, ki je tudi avtor baročne zasnove dvorca s parkom. Kapela je krita je s kadunjastim obokom in osvetljena z dvema visokima pravokotnima oknoma na severni strani. Oratorij, od koder so lahko verske obrede intimno spremljali lastnik in njegova družina, je dostopen iz prvega nadstropja. Oltar je postavljen v plitko polkrožno sklenjeno nišo v zahodni steni. Profiliran slavolok, ki uokvirja oltarno nišo, se z gredo vrh sten spaja v heraldični kartuši z grbom družin Attems in Wurmbrandt. Obe oltarni sliki in kip sv. Jožefa hrani Pokrajinski muzej na Ptuju, medtem ko so putta in kip sv. Jude Tadeja odtujili po letu 1945.

Oranžerija v parku predstavlja enega redkih tovrstnih še ohranjenih motivov v Sloveniji. Gre za edinstveno, še v izvirni obliki ohranjeno baročno oranžerijo. Oranžerijo kot samostojni objekt v parkovni kompoziciji poznamo v Sloveniji samo še v parku ob gradu Slovenska Bistrica. Drugi znani primeri oranžerij in rastlinjakov v Sloveniji so večinoma posamični objekti, umeščeni na robovih parkovnih zasnov, brez posebne ambicije soustvarjati in poudarjati parkovno kompozicijo (Škofja Loka, Dobrna, Zavrč, Fala, Viltuš). Oranžerije so bile namenjene za hrambo rastlin v zimskem času. Temperatura v njih se je zaradi njihove arhitekturne zasnove – južna fasada odprta in zastekljena, severna fasada zaprta, dvokapna opečnata streha – gibala med 10 in 15 stopinj Celzija.  

Pomemben korak k celoviti obnovi dvorca predstavlja lani izdelana programsko projektna naloga in idejna zasnova za celovito obnovo dvorca Dornava s parkom. V pritličju so predvideni prostori za razstavo originalnih plastik grajskega kompleksa, prodajno galerijo in kavarno, v nadstropju pa prostori za muzejsko ureditev. Prostori se bodo lahko uporabljali tudi za svečane dogodke. Poleg tega je v dvorcu predvidenih devetnajst hotelskih sob visoke kategorije, hotelska restavracija, večnamenske učilnice, prostori demonstracijske kuhinje in restavratorske delavnice. Programska zasnova dvorca vključuje širok krog umetniških dejavnosti, kot so gledališka, muzejska, galerijska in izobraževalna dejavnost. Obenem pa se bodo z oživitvijo dvorca odprle tudi dodatne možnosti za delovanje lokalnih društev in javnih zavodov.