Vojna v Ukrajini in njene posledice zahtevajo našo največjo pozornost in usklajeno delovanje med državami članicami. Slovenija svojo solidarnost izkazuje tudi s konkretnimi dejanji, kot so humanitarna pomoč, diplomatska podpora in aktivacija začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine, je v pogovoru s ciprskim kolegom povedal Hojs.

»Ta migracijski izziv moramo obvladovati skupaj z ustreznim in usklajenim odzivom na ravni EU - predvsem z redno izmenjavo informacij, koordinirano premestitvijo beguncev, vzpostavitvijo enotnega evropskega sistema registracije oseb z začasno zaščito na ravni EU, zagotavljanjem sredstev in večjo fleksibilnostjo pri črpanju iz EU skladov. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na varnostni vidik in boljšo zaščito zunanjih meja EU,« je dejal minister Hojs.

Poleg ukrajinske migracijske krize na mizi še vedno ostajajo siceršnji migracijski izzivi in pritiski v številnih državah članicah – še zlasti na Ciper. Slovenija pri tem podpira prizadevanja francoskega predsedstva pri pogajanjih o Paktu o migracijah, saj je kakršen koli napredek na tem področju dobrodošel. Potrebujemo močno skupno migracijsko in azilno politiko, saj moramo najti ustrezno razmerje med odgovornostjo in solidarnostjo. »Pri tem Slovenija zagovarja hiter sprejem uredbe Eurodac in prednostno obravnavo uredbe o preverjanju na zunanjih mejah. Zagovarjamo fleksibilno solidarnost s širokim naborom ukrepov, kot so finančna in operativna podpora ter podpora agencij EU. Glede alternativnih oblik solidarnosti menimo, da je smiseln vsak prispevek, ki ustreza potrebam državne prejemnice pomoči in bo pripomogel k zmanjšanju migracijskega pritiska,« je dejal Hojs. Opozoril je še na nezadovoljivo vračanje, pri čemer se je zavzel za okrepljeno vlogo agencije Frontex, prav tako pa veliko pričakujemo od novoimenovane koordinatorice EU za vračanje.