Uvodoma je voditelj pogovora dejal, da je ameriški predsednik Joe Biden za ruskega predsednika Putina uporabil besede kot so "mesar", "vojni zločinec" in "kriminalec" ter predsednika vlade povprašal, ali bi tudi sam uporabil tovrstno izrazoslovje. "Ameriški predsednik je to povedal pred masakrom v Buči in okolici in še preden so  šokantne novice o dogajanju v Buči prišle v svet," je dejal premier in dodal: "Mislim, da ne moremo najti dovolj močnih besed, ki bi opisale naša čustva po nedeljskem odkritju in grozodejstvih."

"Je velika vrzel med besedami in dejanji. Od tistih, ki lahko pomagajo, bi pričakoval ne le močne besede, ampak mnogo večjo vojaško pomoč," je predsednik vlade dejal glede pogovorov, ki jih imajo evropski voditelji z ruskim predsednikom Putinom. "Na začetku, še preden je ruska agresija na Ukrajino napredovala, je bilo nekaj upanja, da bodo pogovori pomagali. Danes pa bi morali voditelji iz Zahoda pred pogovori zahtevati prekinitev ognja. Ni pravih možnosti za prava pogajanja, dokler se vojna ne konča," je dejal premier in nadaljeval, da evropski kolegi s tovrstnimi klici večinoma pomagajo Putinu, ki se pred lastno javnostjo še vedno lahko opisuje kot spoštovan voditelj. "Če pa poslušamo in beremo sporočila za javnost s strani Rusov ali Francozov, pa povsem drugače opisujejo, kaj so razpravljali in kaj je bil namen razprav," je dejal premier in izrazil strinjanje s poljskim predsednikom vlade Morawieckim, ki je dejal, da se s takšnimi pogovori pomaga prikrivati pravo situacijo pred rusko javnostjo. "Nisem proti dobri volji in dobrim namenom ter temu, da skušamo pomagati, toda biti moramo realistični in po tem, kar se je dogajalo v zadnjih tednih, bi moral reči, naj velja nič pogovorov, dokler nekateri pogoji niso izpolnjeni," je poudaril premier Janez Janša.

Poljski novinar je nato omenil, da je madžarski premier Orban ukrajinskega predsednika Zelenskega opisal kot svojega sovražnika in slovenskega predsednika vlade povprašal, kaj meni o tem. "Nagovora madžarskega premierja nisem slišal, prebral sem le omembe v medijih. Zame je predsednik Zelenski junak. Kajti on in predsednik vlade Shmyhal ter kolegi v vladi so s tem, ko so se odločili, da ne bodo zapustili Kijeva, da bodo ostali in da se bodo borili z narodom, naredili velik korak. Vse napovedi o tem, da bodo Ukrajince pokorili v nekaj dneh, so se s  tem dejanjem izničile. Tudi ta preporod ukrajinskega naroda, ki ga spremljamo danes,  je rezultat te odločitve," je dejal premier. "Zame je Zelenski junak, enako kot predsednik vlade, predsednik parlamenta, pa tudi vsi voditelji opozicije, ki podpirajo predsednika.  Politični razred v Ukrajini je enoten in celotni Evropi kaže, kaj je pravo vodstvo," je še dodal. "V tem tako rekoč sporu, ki ste ga navedli, pa moram reči, da je Viktor Orban moj prijatelj, pa vendar ne podpiram te pozicije, čeprav razumem kompleksnost vprašanja in odnosov med Madžarsko in Ukrajino pred vojno, predvsem glede položaja madžarske manjšine. Seveda tudi mi ne bi bili  navdušeni nad tem, če bi se z našo manjšino v Avstriji dogajalo nekaj podobnega, kar se z madžarsko manjšino dogaja v Ukrajini, toda sedaj imamo drugo situacijo in zavedati se moramo, da se Ukrajina bori za celotno Evropo, ne le za svojo državo," je povedal premier.

Glede mirovne misije z vojaško pomočjo je predsednik vlade dejal, da so se o tem pogovarjali na poti v Kijev. "V tem predlogu je nekaj racionalnih točk. Moramo biti proaktivni. Mirovna misija brez nekaj "mišic", ki jih lahko zagotovi Nato, ni možna. Sedaj govorimo o kombinaciji med ustvarjanjem miru in ohranjanjem miru," je povedal predsednik vlade. "Torej ta ideja o mirovni misiji je, ko je postala javna, presenetila skoraj vse, ki se niso zavedali, da bo to predlagano. Toda, kot vemo iz zgodovine, tovrstne ideje lahko kmalu postanejo realnost," je povedal premier. Dodal je še, da je vsak predlog, ki Ukrajincem pomaga, da se bodo ubranili in hitreje končali z vojno, dobrodošel.

"Ukrajinci ne verjamejo v lahkotne obljube brez prave moči za njimi, zavedajo se, da mirovna misija z mandatom Združenih narodov in lahko vojaško opremo, ni prav verjetna, pa tudi če se zgodi, kaj bo rezultat tega? V mednarodni skupnosti potrebujemo nekaj drugega, posebnega, prirejenega prav za to situacijo," je še povedal predsednik vlade. "Ko govorimo o mirovnih misijah, iz zgodovine vemo, da mora najprej priti do prekinitve ognja, mirovnega sporazuma in šele nato sledi klasična mirovna misija. Toda Ukrajina še ni tam. Zato je tudi tak klasičen pristop vprašljiv. Najti moramo nov način, prirejen prav za to specifično situacijo," je poudaril  premier. "Verjetno bo po nekaj časa mednarodna skupnost to lahko naredila, toda trenutno je moje osebno mnenje, da to ni mogoče in da lahko k prekinitvi vojne pripomore le vojaška pomoč z moderno opremo in orožjem. To je edini učinkovit način, da ustavimo vojno," je podčrtal predsednik vlade. Dodal je še, da so sankcije proti Rusiji potrebne, ker mora Ukrajina postati močnejša, Rusija pa šibkejša. "Podprli smo poljski predlog za okrepitev petega paketa sankcij, a sankcije  - kot vemo iz zgodovine - nikoli niso bile tiste, ki so vojno končale," je povedal premier.

Na vprašanje glede zaustavitve dobave energentov iz Rusije, je predsednik vlade dejal, da v Evropo uvažamo tri različne energente iz Rusije. "Za nafto in premog lahko najdemo dogovor in prenehamo z uvozom ter tudi najdemo alternativne vire. Kar se tiče zemeljskega plina, pa gre za večji problem, predvsem za nekatere države. Tudi Slovenija je odvisna od ruskega zemeljskega plina, a delamo vse, da najdemo alternativne vire in tudi na tem področju že napredujemo. Tudi, če to naredimo takoj in če je to skupen evropski pristop, ga podpiramo," je povedal premier in dodal, da na eni strani govorimo o denarju in gospodarskih posledicah prekinitve dobave energentov, na drugi strani pa so  življenja ljudi, milijoni beguncev in množično trpljenje.

Na povezavi poljske televizije TVN24 so na voljo nekateri izseki iz pogovora s predsednikom vlade Janezom Janšo.