Spoštovane državljanke in državljani!

Na današnji dan, 7. aprila leta 1948, je bila ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija. Na ta dan zato vsako leto praznujemo Svetovni dan zdravja, ki letos poteka pod geslom »Naš planet, naše zdravje«. Po vsem svetu bo danes posebej izpostavljen pomen čistih neoporečnih voda, zraka in hrane za človeštvo. Pozornost namenjamo globalnim okolijskim grožnjam in ukrepanju na tem področju.

Že danes se soočamo z večjo smrtnostjo zaradi okolijskih dejavnikov, v porastu so bolezni kot so rak, astma in srčno žilna obolenja. Klimatskim spremembam se ne moremo izogniti na nobenem koraku. Njihove posledice so vedno bolj očitne povsod, tudi v na videz najbolj varnih zelenih kotičkih sveta. Ves svet se sooča z vročinskimi valovi. Bolezni, ki jih prenašajo komarji, opažamo v okoljih, kjer jih v preteklosti ni bilo. Ekstremni vremenski dogodki, degradacija tal in pomanjkanje vode vplivajo na preseljevanje ljudi in na njihovo zdravje. Soočamo se z velikim obremenjevanjem okolja z odpadki. Plastika je na primer prisotna že na dnu naših najglobljih oceanov, najvišjih gora in tudi v prehranjevalni verigi. Množična proizvodnja in poraba visoko predelane, nezdrave hrane in pijač prispeva ne le k porastu debelosti in kroničnih bolezni, temveč tudi k tretjini svetovnih emisij toplogrednih plinov.

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije je več kot 13 milijonov smrti na leto po vsem svetu posledica okolijskih vzrokov, ki bi se jim bilo mogoče izogniti. Med temi vzroki predstavlja onesnaženost zraka eno največjih okolijskih nevarnosti za zdravje. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku je povezana z naraščajočo obolevnostjo in umrljivostjo po vsem svetu. Najpomembnejši so učinki na srce in ožilje ter na dihala. Onesnaženost zraka zaradi fosilnih goriv pa prispeva tudi k porastu števila primerov rakavih obolenj.

V letu je 2021 je Svetovna zdravstvena organizacija sprejela nove globalne smernice za kakovost zraka in zaščito zdravja prebivalstva z zmanjšanjem ravni ključnih onesnaževalcev zraka. Med temi nekatere prispevajo tudi k podnebnim spremembam. Vse države je pozvala k ukrepanju na vseh področjih na način, da se bodo zmanjšali vplivi tako na zdravje ljudi, kot tudi na okolje. Prav tako pa k aktivnemu sodelovanju za zmanjšanje izpustov poziva tudi vse prebivalce, saj brez sodelovanja vseh nas in pomembnih sprememb v načinu življenja ne moremo računati na uspeh.

Države so se že v preteklosti zavezale k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in drugih mednarodnih sporazumov. Med njimi je na primer Ostravska deklaracija, ki je nasledila zaveze Parmske deklaracije, ki smo jo v Sloveniji uspešno izvajali z Akcijskim načrtom za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem. Ostravska deklaracija nas zavezuje k ukrepanju za zmanjšanje bremena bolezni zaradi onesnaženega okolja, še posebej k ukrepom za blažitev podnebnih sprememb, dogovorjenih s Pariškim sporazumom. Del prizadevanj na ravni EU je tudi Evropski načrt za premagovanje raka, s katerim izvajamo ukrepe za preprečevanje raka z zmanjševanjem emisij zaradi uporabe fosilnih goriv.

Da bi bodoče generacije uspešno zaščitili pred okolijskimi dejavniki tveganja za zdravje, se moramo že danes osredotočiti na vse potencialne grožnje njihovemu zdravju in dobremu počutju. To še posebej zavezuje nas starše. Prevzeti odgovornost za otrokovo življenje pomeni prevzeti tudi soodgovornost za otrokovo sedanje in prihodnje varno, stabilno in zdravo okolje.

Spoštovane državljanke in državljani,

vsi smo poklicani k odgovornemu ravnanju. Skrb za okolje in zdravje mora biti prednostna naloga naše družbe! Ne glede na to, v kaj verjamemo, lahko vsi stojimo za tem, da moramo narediti svet boljši in bolj varen za nas, naše otroke in prihodnje rodove.

Današnji dan je priložnost za razmislek, kako lahko vsak od nas v različnih vlogah najbolje prispeva k skupnim prizadevanjem za izboljšanje kakovosti okolja in s tem našega zdravja!

minister

Janez Poklukar