Minister dr. Podgoršek je v pogovoru z lokalnimi kmeti na temo stanja v kmetijstvu, koriščenja ukrepov in priprave strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 – 2027 predstavil priložnosti in izzive novega programskega obdobja. Lokalnim kmetom je predstavil tudi trenutno stanje v slovenskem kmetijstvu. Pogovora se je udeležil tudi župan občine Pesnica.

Sledil je obisk dveh kmetij kmetije v Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Prva kmetija - kmetija Vračič - je družinska kmetija, na kateri se ukvarjajo z govedorejo, prašičerejo in perutninarstvom.

Druga kmetija, ki jo je obiskal Podgoršek, je bila kmetija Švarc, na kateri pa se poleg govedoreje, prašičereje in perutninarstva ukvarjajo tudi z dopolnilno dejavnostjo žaganja in skobljanja lesa.

Popoldne je v okviru terenskega obiska sledila še okrogla miza na temo prehranske varnosti in trenutnih razmer v verigi preskrbe s hrano.

Minister Podgoršek je v okviru pogovora z lokalnimi kmeti poudaril: »Kot že večkrat so kmetje tudi danes izpostavili, da bi bil najboljši ukrep pravična cena za njihove pridelke. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi s tem izvajamo številne sestanke – od sestanka Odbora za spremljanje kodeksa med deležniki v agroživilski verigi, ki se ni sestal sicer že od leta 2017, kot tudi sestanke mlečne in žitne verige. Na koncu je seveda ključna vloga deležnikov – gre namreč za poslovni odnos, v katerem politika ne sme sodelovati. Seveda vemo, da kmetije potrebujejo pomoč, to dokazuje tudi ukrep, ki ga bomo predvidoma v tem tednu izpeljali: kmetije bodo prejele finančna sredstva za lažje pokrivanje višjih stroškov repromateriala v tej sezoni. Gre za 32 milijonov za kmete in za milijon evrov za čebelarje. To je del, ki ga država lahko izpelje v trenutni situaciji. Menim, da smo tudi preko ukrepov pomoči zaradi epidemije covid-19 dokazali, da razumemo slovensko kmetijstvo. Tudi za lansko pozebo bodo sredstva izplačana v prihodnjih dneh. Najbolje bi bilo seveda, da ti ukrepi sploh ne bi bili potrebni – torej da ne bi bilo epidemije covid-19, vojne v Ukrajini ter visokih cen energije.« Minister je v razpravi tudi izpostavil, da pozdravlja idejo o oživitvi proizvodnje dušika oziroma umetnega gnojila v Sloveniji v Rušah. Tako Evropska komisija kot tudi ministri EU se zavedajo – kar je Slovenija izpostavila v času predsedovanja Svetu lani in opozarjala že v prvih mesecih letošnjega leta - da problem ni visoka cena gnojil, ampak obstaja tveganje, da nam bo le-teh enostavno zmanjkalo, kar se trenutno tudi dogaja.

Minister Podgoršek se je v razpravi dotaknil tudi vprašanja morebitne omejitve izvoza žita iz Slovenije, kar je nedovoljen ukrep znotraj EU. Menil je, da je naša naloga drugje – ne v omejevanju izvoza, pač pa v pripravi pogojev, da žito, ki ga pridelamo v Sloveniji, tudi pri nas ostane. Bilance nam namreč pogosto kažejo, da primerljivo količino, ki jo uvozimo, tudi izvozimo. Zato bomo še v tem programskem obdobju naredili zadnjo spremembo Programa razvoja podeželja in neporabljena sredstva »naložili« na ukrep spodbujanja investicij za skladiščenje žita. V kolikor bi cene hrane ušle iz običajnih okvirov in bi lahko celo govorili o njihovem »špekulativnem« dvigu, bi država lahko posegla v skladu z Zakonom o regulaciji cen. Skladno z dogovorom na vladi tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že pripravlja košarico najpomembnejših prehranskih izdelkov in pravne podlage. Minister dr. Jože Podgoršek je izrazil upanje, da tega ne bo potrebno nikoli uporabiti. »Smo pa pripravljeni in če bo potrebno, bomo na ta način lahko regulirali oziroma določali največjo maloprodajno ceno najnujnejših prehranskih izdelkov."