Dogodek običajno poteka januarja ob robu ministrske konference Zeleni teden v Berlinu, letošnje srečanje pa je potekalo ob robu sejma Fruit Logistica. Slovenija se srečanja udeležuje kot ena od opazovalk v Stalni delovni skupini za regionalni razvoj podeželja na območju jugovzhodne Evrope (angleško: Standing Working Group - SWG).

Srečanje kmetijskih ministrov z območja Zahodnega Balkana in kmetijskih ministrov držav Evropske unije, ki so v skupini SWG opazovalke, sta nagovorila Cem Özdemir, nemški zvezni minister za prehrano in kmetijstvo, in Boban Ilić, generalni sekretar SWG.

V okviru ministrske razprave so udeleženci izmenjali stališča o izvajanju zelene agende za Zahodni Balkan na področju priprav prevzemanja skupne kmetijske politike v luči predpristopnih programov za razvoj podeželja (IPARD III) za programsko obdobje 2021-2027.

Državni sekretar Anton Harej je v nagovoru poudaril slovensko podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana in pozdravil zavezanost partneric z Zahodnega Balkana. Dejal je, da je potrebno v ospredje razprave postaviti iskanje trajnostnih rešitev za globalno prehransko varnost, kot odziv na posledice pandemije covid-19 in vojne v Ukrajini. Zato se v ospredje razprave  postavlja tudi strateški pomen preskrbe s hrano v Evropi in v svetu. Dodal je, da je pomembno, da države naredijo premik k obravnavi kmetijstva kot kritične in strateške dejavnosti, ki zagotavlja zadostno, trajnostno in odporno preskrbo s hrano, upravljanje z naravnimi viri ter nenazadnje ohranjanje podeželja. V skladu s strateškimi usmeritvami strategije EU »od vil do vilic« in evropske skupne kmetijske politike morajo države krepiti odpornosti in pripravljenosti Evrope na tovrstne krizne razmere. 

Državni sekretar Harej je nadalje izpostavil, da Slovenija podpira partnerice Zahodnega Balkana pri uresničevanju akcijskega načrta zelene agende za Zahodni Balkan, njihovo predanost evropskim vrednotam ter načelom in izvajanju potrebnih reform, ki so v interesu posamezne partnerice. Akcijski načrt zelene agende spodbuja dolgoročno, zeleno socialno-ekonomsko okrevanje in konkurenčnost regije, podpira zeleni in digitalni prehod ter spodbuja trajnostno (regionalno) povezljivost ter trgovino. Dodal je, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije nadaljuje z izvajanjem mednarodne razvojne pomoči na Zahodnem Balkanu pri izvajanju predpristopnega programa za razvoj podeželja (IPARD III, 2021-2027).

Anton Harej je tudi povedal, da je v duhu razvoja prihodnjega regionalnega sodelovanja Slovenija pripravila dvoletni projekt tehnične pomoči za usklajevanje regionalnega sodelovanja na področju trajnostnega upravljanja z gozdovi in upravljanja z divjadjo za Zahodni Balkan, ki ga bo financirala s sredstvi mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije. V luči tega projekta bo v aprilu v Skopju potekalo prvo srečanje slovenskih strokovnjakov s področja gozdarstva in partneric Zahodnega Balkana.