Skoči do osrednje vsebine

Predstavitev novega arheološkega najdišča v Reziji

V Reziji se preteklo soboto odvil pomemben dogodek, saj so po več kot dveh letih izkopavanj prvič javno predstavili najdbe na arheološkem najdišču nad krajem Solbica. Dogodka se je udeležil tudi državni sekretar na uradu dr. Dejan Valentinčič.

Državni sekretar dr. Dejan Valentinčič in dva udeleženca predstavitve novega arheološkega najdišča v Reziji

Državni sekretar dr. Dejan Valentinčič na predstavitvi novega arheološkega najdišča v Reziji | Avtor Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu

1 / 2

Arheološko najdišče »ta-na rado« (v knjižni slovenščini bi to pomenilo tam na gradu) dokazuje, da je bila dolina Rezije poseljena že med 3. in 7. stoletjem. Posebej zanimivo je na podlagi česa so domnevali o možni poselitvi in najdišču. Rezija je zelo znana po številnih pravljicah, ki so si jih domačini radi pripovedovali, številne je kasneje zapisal Milko Matičetov in so poznane tudi v Sloveniji. Za nekatere pravljice pa so domačini govorili, da imajo osnovo v resničnih dogodkih. To je veljalo tudi za »Pravico ta ta-na rado«, kjer naj bi nekoč živel gospod, poimenovan Knez. Pravljica je govorila prav o vrhu gore, ki se je kasneje izkazalo za arheološko najdišče.

Dokončana prva faza del in prve najdbe, ki so sedaj razstavljene v Muzeju rezijanskih ljudi na Solbici so še toliko pomembnejše, ker gre za zelo težko dostopen teren, kar je pomenilo velik logistični izziv za delo. Med drugim so stroje tja prevažali s helikopterjem. Državni sekretar dr. Valentinčič je v svojem nagovoru poudaril, da je zgodovina zelo pomembna, saj nas opredeljuje kdo smo, zato jo moramo poznati. Za Rezijo, ki je pravi kulturni biser, pa hkrati pomeni tudi veliko priložnost za turistični razvoj, ki bo mladim omogočal, da bodo ostali v dolini in si tam ustvarili življenje. Dejal je, da je zelo pomembno, da imamo ljudi, kot so Sandro Quaglia, ki je bil pobudnik in gonilna sila projekta ter izkopavanj, Luigio Negro, ki mu je stala ob strani, pa tudi županjo Anna Micelli, ki se je zavedala pomena najdb za občino.

Vsa dela so potekala v sozvočju in s podporo Nacionalnim arheološkim muzejem v Čedadu ter Nadzorništvom za arheologijo, spomeniško varstvo in krajino Furlanije Julijske krajine in so torej strokovno utemeljena in priznana.