Partnerji projekta NAMIRS so na novinarski konferenci izrazili veliko zadovoljstvo nad začetkom projekta, ki je strateškega pomena za krepitev varstva okolja v Severnem Jadranu. NAMIRS je mednarodni projekt pod vodstvom Izvršnega sekretariata Srednjeevropske pobude (CEI-INCE), v katerem sodelujejo slovenski, hrvaški in italijanski partnerji, financira pa ga Evropska komisija v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite.

Nadnacionalno in čezmejno sodelovanje predstavlja bistven instrument za soočanje s tveganji, ki ne poznajo meja. Morsko okolje je skupni vir in njegovo varstvo je cilj, ki ga je treba doseči s skupnim in trajnostnim upravljanjem treh sosednjih držav Slovenije, Hrvaške in Italije.

Sodelovali bomo v vseh aktivnostih projekta, v drugem delovnem paketu pa bomo aktivnosti tudi koordinirali. Glavni cilj aktivnosti, v tem paketu, bo priprava ocene okoljskega tveganja v Severnem Jadranu in izdelava analize obstoječih enot in služb ter njihove opremljenosti za hitro posredovanje ob nesrečah na morju. Rezultati teh dveh aktivnosti bodo podlaga za oblikovanje osnutka smernic za prenovo Podregionalnega načrta ukrepov za preprečevanje večjega onesnaženja Jadranskega morja, za pripravljenost in odzivanje nanj.

Severni Jadran je napol zaprto morsko območje, v katerem se obseg trgovinske izmenjave in hitrost pomorskega prometa nenehno povečujeta, tudi ob upoštevanju spremenjenih evropskih in svetovnih geopolitičnih scenarijev. Zato je hujša onesnaženost morja, zlasti zaradi razlitja nafte, na tem območju nevarna grožnja, ki ima lahko uničujoče okoljske in gospodarske posledice.

Ker obstoječi nacionalni načrti ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih ne zadostujejo za spopadanje s tovrstnim čezmejnim tveganjem, bosta boljša pripravljenost in bolj usklajeno odzivanje na nadnacionalni ravni prispevala k boljšemu preprečevanju in zaščiti pred posledicami morskih nesreč na ciljnem območju.

Povezovanje znanj, orodij in virov, ki bodo na voljo v okviru večstranskega partnerstva NAMIRS, bo prispevalo k zmanjševanju ranljivosti tako občutljivega območja kot je Severni Jadran, s končnim ciljem razširiti dosežene rezultate na celotno jadransko-jonsko makroregijo in na druga območja, ki se soočajo s podobnimi izzivi.