Prireditve so se udeležili predstavniki diplomatskega zbora, Senata in Poslanske zbornice Parlamenta Češke republike, čeških ministrstev, kulturnih in drugih institucij, župani in drugi visoki lokalni predstavniki čeških mest, na Češkem živeči Slovenci, naši češki prijatelji ter gostje iz Slovenije – med drugim generalna direktorica na Ministrstvu za kulturo, župan Novega mesta in direktorica Dolenjskega muzeja. Zbrane je najprej nagovorila namestnica veleposlanice Nika Rotar. V uvodnem delu sta o Plečniku spregovorila še češka arhitekta Josef Pleskot in Norbert Schmidt, avtorja novega oltarja v cerkvi. V kulturnem delu je na pobudo župana Prage 3 najprej nastopil dekliški komorni zbor Abbellimento iz Prage 3, kar izkazuje tesno vez med Prago 3, Plečnikom in Slovenijo. Jedro programa pa je izvedel moški pevski zbor Pobratimija iz Nove gorice s solistoma Zdravkom Pergerjem in Andrejem Ropasom in pod umetniškim vodstvom Vladimirja Čadeža. Zbor je v svoj izbor uvrstil sakralne ter pesmi skladateljev, sodobnikov Plečnika; poleg slovenskih domovinskih še pesmi, ki spominjajo na skupno trpljenje in umiranje Slovencev in Čehov v I. svetovni vojni na Soški fronti ter pesem češkega skladatelja Foersterja, ki je živel v Novem mestu.

Da je prireditev potekala prav v cerkvi Srca Jezusovega v Pragi, ni naključje. Ta namreč velja za eno najlepših in najbolj izvirnih Plečnikovih mojstrovin ter enega najlepših sakralnih objektov 20. stoletja na Češkem. Slovenski publicist Peter Kuhar je o njej zapisal, da predstavlja resnično slovensko srce Prage.

Plečnik s svojim bogatim in raznolikim arhitekturnim in oblikovalskim opusom predstavlja edinstveno kulturno dediščino, ne le na ravni Slovenije, pač pa v evropskem in svetovnem merilu. S svojo arhitekturo je umetniško zaznamoval in brezčasno povezal Dunaj, Praga in Ljubljana. Plečnik je s svojimi izjemni in vizionarskimi svaritvami navdihnil tudi naslednje generacije arhitektov širom po Evropi in svetu.

Množica Plečnikovih stvaritev v Ljubljani velja za eno najpomembnejših skupnih umetniških del 20. stoletja, izbrana Plečnikova dela v Ljubljani pa so bila lansko leto vpisana na Seznam svetovne dediščine.

Plečnik kot ustvarjalec in kot arhitekt ni poznal meja, ko je šlo za uresničitev njegovih drznih zamisli, a kot človek je ostal skromen in asket. Potem ko mu je prvi češkoslovaški predsednik Tomáš Garrigue Masaryk pred stotimi leti zaupal preoblikovanje monarhistične podobe Praškega gradu in predsedniške rezidence v Lányh v novem demokratičnem duhu, je Plečnik velikopotezno in celovito preoblikoval notranje prostore, dvorišča in vrtove gradu in rezidence. Za svoje delo na Praškem gradu ni želel sprejeti plačil, saj mu je bilo delo za takratnega demokratičnega predsednika v posebno čast. Njegovo delo je za češko javnost ravno zaradi povezave s predsednikom Masarykom in predvojno republiko simbol demokracije.