Skoči do osrednje vsebine

Minister Podgoršek na strokovnem srečanju KGZS in Občine Logatec

Minister dr. Jože Podgoršek se je na povabilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenija (KGZS) – ljubljanske izpostave Logatec in tamkajšnje občine, udeležil vsakoletnega srečanja KGZS in institucij, ki delajo na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Tokratna tema je bila usmerjena na novo programsko obdobje in kaj prinaša kmetijstvu in podeželju po letu 2023.

Minister dr. Jože Podgoršek je bil na dogodek povabljen z namenom predstavitve najpomembnejših vsebin z vidika novega programskega obdobja skupne kmetijske politike 2023 – 2027, ki se nanašajo na kmetovanje, še posebej na gorsko višinskih območjih. V uvodu je predstavil aktualno stanje na področju prehranskega sektorja, ki je v zadnjem obdobju zelo občutljivo zaradi vojne v Ukrajini, predhodno še zaradi posledic epidemije covida-19 ter vremenskih vplivov in posledično škod v kmetijstvu. Ob tem je minister najprej poudaril, da v Sloveniji ne beležimo pomanjkanja hrane, zato ni razloga za pretirano nakupovanje in večanja domačih zalog. Izkušnje iz časa nedavne epidemije covida-19 nas učijo, da je bilo zaradi paničnega nakupovanja nato zavržene veliko hrane, ki je potrošniki niso mogli porabiti in se je pokvarila. Posledično pa se z velikim povpraševanjem vpliva tudi na cene teh proizvodov. Tudi na področju zalog pšenice, ki je v zadnjem obdobju pogosto aktualno vprašanje v javnosti, je pojasnil, da je glede na vse podatke tudi te dovolj najmanj do naslednje žetve. Je pa ob tem dejal, da je v teh težkih časih izjemno pomembno delovanje verige preskrbe s hrano in da se vsi deležniki vzajemno trudijo za stabilno delovanje in odnose. »Minister ne more določati cene na trgu. Lahko pa pomaga pri vzpostavljanju stabilnih odnosov v verigi, iskanju rešitev pri posameznih sektorjih v težavah, pri povezovanju in ustvarjanju pogojev za stabilno delovanje,« je poudaril dr. Podgoršek.

V nadaljevanju je podrobneje predstavil do sedaj izvedene aktivnosti za kmetijsko-prehranski sektor in kako bodo le-te na dolgi rok vplivale na večjo samooskrbo. Pri tem je navedel več ukrepov in aktivnosti, med drugim na področju spodbujanja in podpornih aktivnosti za več namakanja. Prav tako je spomnil, da smo prva država EU, ki je omogočila izplačilo za pomoč kmetom v tej energetski krizi. »Gre za pomembna sredstva za kmetijski sektor, 32 milijonov evrov bo namenjenih za lajšanje krize. Kmetom ne bo treba narediti nič, ker bo Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja že vse odločbe pripravila tako, da bodo dobili na dom izpolnjene odločbe in samo preverili pravilnost podatkov«. Dr. Podgoršek je tudi opozoril, da bodo kmetje, ki so bili v lanski pozebi oškodovani, prejeli tudi povračilo za škodo, za katero bo država namenila 7 milijonov evrov.

Minister je tudi spomnil na pripravo nove skupne kmetijske politike in znotraj tega pripravo nacionalnega strateškega načrta. »Za prihodnost kmetijstva je bilo zagotovljenih še dodatnih 310 milijonov evrov, pretežni del bo namenjen investicijam, tako na področju dobrobiti živali, prilagajanju na podnebne spremembe ter modernizacije kmetijsko-živilskega sektorja«. Ob tem se je dotaknili tudi aktivnosti in pomoči na nivoju EU. Kot je znano, bo EU iz krizne rezerve namenila 500 milijonov evrov, od katerih bo Sloveniji pripadlo 1,7 milijona evrov. »K temu znesku bomo lahko dodali tudi nacionalna sredstva, ki bi lahko zelo pomagala določenim sektorjem v kmetijstvu, predvidoma v dvojni višini dodeljenega zneska«. Prav tako je minister dejal, da se na nivoju EU govori tudi o resnem odmiku od nekaterih praks na območjih z ekološkim namenom: »EU bo dopustila nekatere izjeme zaradi krizne situacije in cilja povečanja pridelave hrane«.

Razprava je potekala tudi na temo lovstva, predvsem glede škode, ki jo povzroča divjad v kmetijstvu. Minister je pojasnil, da je za upravljanje z divjadjo sicer pristojno drugo ministrstvo, vendar je kmetijsko ministrstvo aktivno pri iskanju rešitev za zaščito kmetov, ki imajo škodo po divjadi. »Želimo si upravljanja s populacijo na način, da bo čim manj škode na kmetijah«. V minulem letu je bilo odvzetih največ divjih prašičev do sedaj, tudi v letošnjem letu je predviden velik odvzem. Ob tem je minister izrazil upanje, da bo letos gozd bogatejši za divjad kot v preteklem letu, saj je tudi to razlog, da divjad prihaja po hrano na kmetijska zemljišča, ker je v gozdu primanjkuje. Ob tem je znova opozoril, da je treba škode po divjadi dosledno prijavljati, saj se na podlagi uradne evidence lahko dela tudi ustrezne načrte za odvzem.