Program odprave posledic škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021

Vlada je sprejela Program odprave posledic škode zaradi pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2021(v nadaljnjem besedilu: program).

Program je izdelan na podlagi 12. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom leta 2021 in na podlagi Končne ocene škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic pozebe med 5. in 9. aprilom 2021 na prizadetih območjih Slovenije (v nadaljnjem besedilu: končna ocena škode).

Končno oceno škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje in znaša 40 milijonov evrov, je dne 20. decembra 2021 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah, vlada pa obravnavala in potrdila na 109. redni seji dne 13. 1. 2022. Ocenjena škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2021 (3 milijone evrov), tako da je dosežen limit za potrditev značaja vremenskih razmer kot neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Pozeba je med 5. in 9. aprilom 2021 v 143 občinah prizadela 3.346 oškodovancev, na skupaj 6.551,6 ha kmetijskih površin. Med njimi je 3728 hektarjev sadovnjakov in 2822 hektarjev vinogradov. Med sadovnjaki je prizadetih 1869 hektarjev jabolk I. kakovosti, kar je 28,5 odstotka vseh prizadetih površin. Med vinogradi je prizadetih 1896 hektarjev belega grozdja za predelavo, kaj predstavlja 29 odstotkov vseh prizadetih površin in 926 hektarjev rdečega grozdja za predelavo.

Najvišji skupni znesek ocenjene škode je pri jabolkah I. kakovosti, in sicer nekaj več kot  21,6 milijonov evrov, na breskvah  2,6 milijona evrov, na hruškah I. kakovosti 2,3 milijona evrov in na belem grozdju za predelavo 2,2 milijona evrov. Škoda, ki presega 60 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja, znaša 35,2 milijona evrov in sicer na 3698 hektarjih prizadetih površin.

S programom se državna pomoč zagotavlja upravičencem:

• ki so mala in srednje velika podjetja in so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, zagotavlja v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 in
• ki izpolnjujejo merila za velika podjetja, v skladu s splošnimi pogoji in pogoji iz poglavja 1.2.1.2 Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020.

Sredstva bodo prejeli nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v postopku izdelave končne ocene oddali obrazec za prijavo škode. Za odpravo posledic pozebe, je predvidenih 7 milijonov evrov iz sredstev proračunske rezerve v letu 2022, v katerem se bo ta program izvajal. Program mora potrditi tudi Državni zbor RS.

Dodatek k Pogodbi o upravljanju gozdov v lasti Republike Slovenije

Republika Slovenija - v njenem imenu in za njen račun Vlada - sklene z družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Dodatek št. 3 k Pogodbi o upravljanju gozdov v lasti Republike Slovenije št. 2330-16-000113 (v nadaljevanju dodatek). Vlada pooblašča ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška za sklenitev in podpis dodatka.

Osnovni namen sklenitve dodatka je urediti način upravljanja z zemljišči v lasti RS, ki v naravi predstavljajo gozd, v občinskih prostorskih aktih pa je njihova namenska raba kmetijsko zemljišče. Če je občina zemljišče v svojih prostorskih aktih opredelila po namenski rabi za kmetijsko, zemljišče pa v naravi ostaja gozd, je za namen vzpostavitve kmetijskega zemljišča za krčitev gozda na tem zemljišču v skladu z Zakonom o gozdovih treba pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije. Z dodatkom se družba tako zavezuje, da bo za gozdna zemljišča v naravi v lasti RS, s katerimi trenutno upravlja, ki pa so po namenski rabi kmetijska zemljišča, pridobila odločbo Zavoda za gozdove Slovenije za krčitev gozda v kmetijske namene, na podlagi katere bo izvedla sečnjo in spravilo lesa. Po izvedeni krčitvi gozda bo ministrstvo kmetijsko zemljišče v lasti Republike Slovenije preneslo v gospodarjenje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Stališče do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe o določitvi ukrepov za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo na upravnem območju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika

Vlada je sprejela stališče RS k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2019/833 o določitvi ukrepov za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo na upravnem območju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (v angleščini Northwest Atlantic Fisheries Organization). Slovenija predlog uredbe podpira.

Ta predlog zajema spremembe, ki jih je NAFO sprejela na svojem letnem zasedanju septembra 2021. Navedene spremembe so začele veljati 2. decembra 2021 in se uporabljajo od navedenega datuma.

Predlog uredbe ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov v severnem Jadranu.

Stališče do Predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2022/109 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj U

Vlada je sprejela stališče k predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2022/109 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije.

Unija se je 21. decembra 2021 z Združenim kraljestvom dogovorila o določitvi velikega števila celotnih dovoljenih ulovov za leto 2022. Načelni dogovor je bil določen v pisnem zapisniku za leto 2022, ki ga je Svet potrdil 21. decembra 2021, istega dne pa sta ga podpisala vodja delegacije Združenega kraljestva in predstavnik Komisije v imenu Unije v skladu s členom 498(6) Sporazuma o trgovini in sodelovanju ter Sklepom Sveta z dne 22. oktobra 2021. Z uredbo se v pravni red Evropske unije vključuje celotne dovoljene ulove, ki ustrezajo ribolovnim možnostim, dogovorjenim v pisnem zapisniku za leto 2022.

Predlog uredbe ne zadeva slovenskega ribištva. Saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov v severnem Jadranu.

Imenovanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo

Vlada je izdala odločbo, s katero se Branko Ravnik imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer od 1. 4. 2022 do imenovanja novega generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 30. 9. 2022.

Na podlagi Zakona o javnih uslužbencih lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Posebni javni natečaj za prosto delovno mesto generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil objavljen dne 7. 3. 2022.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vladi predlagal, da imenuje Branka Ravnika za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo.

Branko Ravnik je univerzitetni diplomirani kmetijski inženir živinorejske smeri z bogatimi tako domačimi kot mednarodnimi delovnimi izkušnjami na področju kmetijstva. Bil je direktor kmetijsko gozdarske zadruge, pomočnik direktorja – vodja sektorja za kmetijsko svetovanje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, generalni direktor Direktorata za kmetijstvo, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za okolje in direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.  Odlično pozna delovanje celotnega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, še posebej Direktorata za kmetijstvo.

Branko Ravnik izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo.

Sprememba sestave Odbora za spremljanje Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020

Vlada je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, organizaciji, nalogah in imenovanju članov Odbora za spremljanje Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020 (Odbor).

Spremembe v Odboru so naslednje:

• z mesta namestnice razreši Barbara Žinko in namesto nje imenuje dr. Bety Breznik kot predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
• z mesta članice razreši Špela Perme in namesto nje imenuje Marina Dobraš kot predstavnica Ministrstva za finance;
• na mesto namestnice imenuje Klavdija Štimec kot predstavnica Ministrstva za finance.