Skoči do osrednje vsebine

Večnacionalna nominacija babištva za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k večnacionalni nominaciji z naslovom "Babištvo: znanje, veščine in prakse" za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Priprave skupne nominacije babištva, pri katerih poleg Slovenije sodeluje še sedem držav, potekajo pod vodstvom Nemčije. Rok za oddajo nominacije je 31. marec 2022.
Babice, porodnice in mame z otroki iz različnih koncev sveta

Večnacionalna nominacija babištva za vpis na Unesco seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva | Avtor: Dosje večnacionalne nominacije babištva

Poleg Nemčije in Slovenije sodelujejo še Kolumbija, Ciper, Kirgizija, Luksemburg, Nigerija in Togo. 

Ministrstvo za kulturo je slovenski del projekta nominacije pripravilo skupaj z Nacionalnim inštitutom za zdravje (NIJZ) in v sodelovanju z nosilci s področja babištva. Vabilu za sodelovanje so se odzvali Sekcija medicinskih sester in babic Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Oddelek za babištvo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, babice iz slovenskih porodnišnic in samostojne babice ter predstavniki nevladnega združenja s področja nosečnosti, poroda in starševstva. Projekt priprave nominacije so z naklonjenostjo podprli Ministrstvo za zdravje, strokovna javnost in Slovenski etnografski muzej.

Babištvo je kot enota nesnovne dediščine povezana z javnim zdravjem, skrbjo za otroke in družino ter z opolnomočenjem žensk kot temelja za blagostanje celotne skupnosti. Bistveno ga nadgrajuje upoštevanje družbenega, kulturnega in okoljskega globalnega okvira (Agenda 2030).

Babištvo kot človeška praksa predstavlja dediščino znanja in veščin, ki spodbujajo dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin. Rojstvo ni samo biološki, ampak v svojem bistvu kulturni proces. Skupnosti so veščine in znanje babištva varovale, razvijale in prenašale skozi številne generacije, dopolnjevale so jih z neposrednimi izkušnjami, opazovanjem in interakcijo s človeškim telesom. Dandanes se prenos babiškega znanja in veščin večinoma odvija v okoljih formalnega in neformalnega izobraževanja ter usposabljanja. Babištvo vključuje medicinsko dimenzijo in temelji na izbranem tradicionalnem znanju, veščinah in tehnikah. Prilagojeno je kot odziv na družbene, kulturne in naravne kontekste različnih skupnosti. Vključuje posebne kulturne prakse, besedišče (na primer izraze za popadke) ter simbolna praznovanja in obrede (na primer prerez popkovine).

Namen Reprezentativnega seznama nesnovne kulturne dediščine človeštva je zagotavljanje vidnosti nesnovne kulturne dediščine in zavedanja o njeni pomembnosti ter spodbujanje dialoga, ki spoštuje kulturno raznolikost. Na njem ima Slovenija trenutno štiri vpise (Škofjeloški pasijon, Obhode kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa). 

Na obravnavo čakata večnacionalna nominacija tradicij reje lipicancev in nominacija čebelarstva v Sloveniji, o obeh bo odločal medvladni odbor za nesnovno dediščino na svojem zasedanju konec letošnjega leta. Pod vodstvom Slovenije so se ob nominaciji z naslovom "Tradicije reje lipicancev" povezale Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Italija, Madžarska, Romunija, Slovaška in Slovenija, da bi predstavile razpon kulturnih praks in družbenih pomenov, povezanih z rejo dobro znane pasme konj. Nominacijo z naslovom "Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja" je Slovenija v postopek oddala samostojno marca 2021.