"Izteka se naš skrajšani mandat. Naša vlada je prevzela odgovornost za izvršilno oblast v državi dan potem, ko je bila razglašena epidemija in kljub temu da je bila epidemija naš osrednji nasprotnik v tem času, razvoj Slovenije ni zastal," je uvodoma dejal predsednik vlade. Ker se v kratkem začenja predvolilna kampanja za volitve v Državi zbor, je vlada naredila pregled projektov, ki so bili v tem času izvedeni, projektov, ki so teku in ki so dogovorjeni, torej so vključeni v nacionalne programe in načrte in je zanje zagotovljeno financiranje. "Slovenijo sestavlja 212 občin in vsi ti projekti so razporejeni po celotni Sloveniji. Vlada je obiska tudi vse slovenske regije, le še južno polovico osrednje slovenske regije bomo obiskali v začetku aprila in projekti, katerih seznami vrednosti, časovnice so od sedaj naprej na voljo na osrednji vladni spletni strani, so nekaj največjega v smislu investicijskega zagona države od samega začetka njene ustanovitve," je povedal premier. Prav tako je dodal, da je na virtualnem zemljevidu na stotine projektov, če pa naštetim dodamo še nekatere, ki jih še vnašamo in so v veliki meri kombinacija med investiranjem sredstev iz proračuna, evropskih fondov in občinskih proračunov, pa lahko govorimo o tisoč razvojnih projektih, ki potekajo v Sloveniji in bodo potekali v prihodnje.

"Slovenija gradi in bo gradila vrtce, šole, športne dvorane, domove za starejše, bolnišnice, negovalne bolnišnice, zdravstvene domove, ceste, obvoznice, kolesarske steze, vodovodna in kanalizacijska omrežja, energetske objekte, energetsko bomo sanirali številne javne objekte, gradijo se protipoplavni objekti, zaganjamo vse potrebno za izgradnjo drugega bloka NEK. V zadnjem letu smo kot dodatna sredstva, poleg tega, kar imata kmetijstvo, gozdarstvo ter podeželje dobiva iz evropskih sredstev in prvega in drugega stebra skupne evropske kmetijske politike, za naslednjih pet let zagotovili tudi 300 milijonov evrov dodatnih spodbud za kmetijstvo in podeželje," je še povedal premier. "Prej, preden se je začela vojna v Ukrajini, ki prinaša neko grožnjo, v smislu tega, da bo prišlo do določenih motenj na trgu preskrbe s prehrambenimi artikli, smo na nek način zagotovili sredstva, na podlagi katerih bo Slovenija v prihodnjih letih postala v veliki meri prehrambeno samozadostna, energetsko neodvisna pa bo potem, ko bomo zgradili objekte, ki so v načrtu," je povedal predsednik vlade.

Predsednik vlade je na primeru občine Grosuplje, ki so jo izbrali novinarji, konkretneje predstavil projekt vladnega zemljevida. "Na začetku so prikazani projekti, financirani iz integralnega proračuna, drugi del so projekti iz evropskih sredstev, ponekod so vključeni tudi projekti, ki potekajo na teritoriju več občin, kot na primer modernizacija železnic ali pa izgradnja in obnova regionalnih cestnih povezav, in so številke, ki so pripisane, številke za celotne projekte. V skupnem seštevku, ki je tudi viden, je vse to upoštevano, torej se številke ne podvajajo. Skupna vrednost tega, kar je že na zemljevidu, ni pa še popolnoma vse vnešeno, ker se nekateri projekti še uvrščajo v nacionalne razvojne programe, ali pa so objavljeni razpisi v primarno zdravstveno mrežo, tako da bo to še vse dodatno vnešeno, To, kar je sedaj vnešeno, je skupni seštevek skoraj 8 milijard evrov, od tega je skoraj milijarda in pol evropskih sredstev, tako da gre za absolutno daleč največji investicijski zagon, ki ga je Slovenija bila kadarkoli sposobna zagnati in po nekaj letih bo to naslednja stopnica v razvoju Slovenije, realna podlaga blaginje, na podlagi tega bodo večje plače, večje pokojnine, boljše službe, več investicij, boljše poslovne okolje," je navedel predsednik vlade.

"Prioritete, o katerih bomo govorili tudi na vrhu gospodarstva, dobivajo tudi realno podlago v realizaciji teh projektov, nekatere stvari je potrebno narediti, ker jih doslej nismo," je poudaril predsednik vlade in dodal, da so vsi podatki javno dostopni. "Lahko se preveri za vsako občino, kaj se dogaja, zemljevid pa, kot rečeno, ni dokončen in bo ta številka zagotovo narasla za sto ali več milijonov," je še dejal predsednik vlade Janez Janša.

"Finančni viri za projekte, ki so našteti, so realni, ne gre torej za neke namišljene projekte, temveč so viri zagotovljeni bodisi v proračunu bodisi v skladih, ker smo se izpogajali," je še povedal premier. Spomnil je tudi, da je včeraj ministrstvo za finance dobilo pismo s čestitko podpredsednika Evropske komisije, ki je zadolžen za makroekonomsko stabilnost celotne Unije. "Podpredsednik Komisije je čestital slovenskemu ministru za to, ker je Slovenija med tistimi državami, ki so v lanskem letu najbolj znižale delež dolga in ker smo imeli ob tem rekordne makroekonomske pozitivne rezultate, " je povedal premier. Dodal je še, da je tudi zadnja bonitetna agencija od štirih Slovenijo ocenila z oceno A in z opisno oceno glede prihodnosti stabilno. "Torej pri vseh štirih bonitetnih agencijah v svetu ima Slovenija oceno A, z opisom stabilno, torej vse, kar je na zemljevidu, niso gradovi v oblakih, ampak nekaj, kar bomo realno naredili," je dejal predsednik vlade.

Ker je bilo ob zadnjem obisku vlade v delu osrednjeslovenske regije nekaj opazk o tem, kako je Ljubljana zanemarjena, je predsednik vlade predstavil, da tudi v Ljubljani še nikoli ni bilo toliko investicij kot sedaj, "daleč največ od vseh občin, ker je Ljubljana tudi največja, seznam je izjemno dolg." "Ko smo izpogajali znatna evropska sredstva, smo z vsemi župani razpravljali o tem, kako razporediti te izpogajane milijarde, je ljubljanski podžupan pohvalil sodelovanje. Tudi pri številnih drugih občinah boste na zemljevidu našli izjave županov, ki so govorili o teh projektih in lahko tudi vsakega posebej vprašate, ali se je kadarkoli v zgodovini Slovenije toliko investiralo povsod po Sloveniji," je novinarjem še dejal predsednik vlade.

V nadaljevanju je predsednik vlade odgovarjal tudi na novinarska vprašanja. Sprva je bilo govora predvsem o tem, kako nasloviti vprašanje dražitev projektov, glede na to, da se dražijo surovine in da so cenovni pritiski ogromni."Ta problem realno obstaja, v Slovenij so bili problemi z aneksi tudi, ko cenovnega pritiska ni bilo, zavedamo se tega, da lahko ponekod nastaja vrzel med ocenjeno vrednostjo investicije in tem, kar bo dejansko strošek, delne rezerve so že v samih projektih, delne rezerve pa bomo iskali od primera do primera, pavšalno vnaprej je to nemogoče predvideti," je povedal predsednik vlade in nadaljeval: "Delamo na tem, tako na domačem kot tujem parketu, da bi ta situacija negotovosti trajala čim manj časa, da se stvari stabilizirajo. Poleg Ukrajine bo na vrhu EU ena od pomembnih tem prav stabilizacija cen energije, pripravljeni so načrti s strani Evropske komisije, ki bodo pomembno vplivali na to, da se bodo cene v prihodnjih mesecih umirile. Ker je cenovni pritisk deloma posledica pretrganih logističnih povezav in špekulacij, računamo, da bo del teh tveganj sčasoma odpadel, da se bodo vzpostavile druge poti in da bo to zmanjšalo pritisk na cene. Je pa seveda zelo pomembno, da se v naši Vzhodni soseščini vzpostavi mir, ker trenutno je to daleč največji faktor tveganja, ki zajema cenovni pritisk," je povedal predsednik vlade.

Na vprašanje, kako pomembno vlogo v kampanji ima situacija v Ukrajini in ali bodo glavne teme v kampanji prav predstavljeni projekti, je predsednik vlade dejal, da "vojna v neposredni soseščini vpliva na vse." "Naša stranka je imela pripravljen predvolilni nastop, zgrajen na rezultatih, pogledih in načrtih ter razvoju Slovenije v naslednjih sedmih letih do leta 2030. To je deloma manj aktualno, ker se moramo ukvarjati z neposrednim vlivom agresije Rusije na Ukrajino in je časa za klasično kampanjo tudi v tednih, ki prihajajo, malo," je odgovoril predsednik vlade. "Kar se tiče zemljevida projektov, ki so v teku, ki so bili izvedeni in imajo zagotovljeno realno finančno podlago za v prihodnje, pa to ni predvolilni material, ampak dejstvo. To je nekaj, kar je bilo narejeno v dveh letih mandata in na koncu tega obdobja delamo bilanco, tako da si vsak lahko ustvari svoje mnenje, primerja, kar je bilo narejeno v zadnjih dveh letih in pregleda, kaj se je dogajalo prej," je še dejal premier.

Na vprašanje v povezavi z diplomatsko misijo v Kijevu, kako naj bi to izgledalo, kakšen je postopek, kdo bo vodja te misije, pa je predsednik vlade izrazil veselje, da "smo takoj, ko je bil dan javni poziv, prejeli prijave prostovoljcev za misijo, ki bo šla nazaj v Ukrajino. Gre za kolege iz različnih resorjev, ki že imajo izkušnje, ker so v preteklosti že delovali v sklopu različnih mednarodnih organizacij. Imamo tudi kandidate za misijo EU, če se bo EU končno odločila za ta korak. Kar se tiče slovenske misije bo pri njej šlo za polna pooblastila za ta čas, in sicer na nivoju odpravnika poslov," je še povedal predsednik vlade.