Republika Slovenija namenja posebno skrb ohranjanju narodne identitete in spodbujanju vsestranske povezanosti slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije z matično domovino. Z namenom sodelovanja pri oblikovanju in izvajanju politike ter strategije Republike Slovenije na področju skrbi za Slovence po svetu je bil leta 2007 ustanovljen Svet Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu.

Na Ministrstvu za kulturo se zavedamo, da je problematika slovenskih izseljencev, ohranjanje slovenske narodne zavesti med Slovenci, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije, kot tudi arhivskega gradiva in kulturne dediščine o njihovem delovanju, zelo pomembno.

V skrbi za ohranjanje in krepitev slovenskega jezika tudi Slovencev po svetu smo v strateškem dokumentu Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 nekaj poglavij namenili tudi tej tematiki: Slovenščina kot prvi jezik – zunaj Republike Slovenije (podpoglavje Zdomstvo in izseljenstvo), Jezikovno izobraževanje, Slovenščina kot drugi in tuji jezik, Jezikovna opremljenost in Digitalizacija. 

Nekateri govorci in govorke slovenščine kot prvega jezika odhajajo v tujino za stalno, drugi samo za omejeno časovno obdobje, na primer zaradi službe. Pogosto jih spremljajo otroci, ki določen čas odraščajo in se šolajo v dvo- in večjezičnih okoljih zunaj matične države. Republika Slovenija si prizadeva, da bi vsaj deloma tudi siceršnje izobraževanje učencev in učenk ter dijakov in dijakinj v tujini, to je pridobivanje znanja pri drugih predmetih, potekalo v slovenskem učnem jeziku – nenazadnje zaradi njihovega morebitnega poznejšega vključevanja v slovenski izobraževalni sistem. Republika Slovenija posveča posebno pozornost tudi ohranjanju jezika med zdomkami in zdomci ter izseljenkami in izseljenci, ki v tujini živijo že dalj časa, oziroma med potomkami in potomci slovenskih izseljenk in izseljencev, rojenimi zunaj Slovenije.

Resolucija med drugim spodbuja tudi digitalizacijo pisnega in avdio-vizualnega gradiva v arhivih slovenskih skupnosti zunaj Slovenije ter znanstvenih, študentskih in kulturnih projektov, ki bi prispevali k zbiranju in digitalizaciji zvočnega arhivskega gradiva različnih ustanov, zlasti k dokumentaciji ogroženih in izginulih govorov v Sloveniji in v arhivih slovenskih skupnosti zunaj Republike Slovenije.

Ministrstvo podpira in bo podpiralo tudi v prihodnje dejavnosti za vzpostavitev strokovnega dela in sodelovanje institucij, ki pokrivajo problematiko Slovencev po svetu.