Ministri EU za kmetijstvo so velik del današnjega zasedanja namenili razmeram na kmetijskih trgih v luči vojne v Ukrajini. Države članice so si izmenjale mnenja glede stanja in ukrepov, ki jih je prestavila Evropska komisija (EK), ministre pa je nagovoril tudi ukrajinski minister za kmetijstvo Roman Leščenko. Minister dr. Jože Podgoršek je v razpravi izpostavil, da Slovenija redno spremlja situacijo na kmetijskih trgih, ter izrazil skrb zaradi naraščajočih stroškov vhodnih surovin, predvsem energentov, krmil in gnojil. Poudaril je pomembnost prilagajanja pravil izvajanja skupne kmetijske politike (SKP). »Podpiramo začasne prilagoditve pravil izvajanja SKP, kot je uporaba površin z ekološkim pomenom ter površin pod praho za pridelavo hrane in krme ter uporabo sredstev za varstvo rastlin tudi na teh površinah, kjer so sredstva sicer prepovedana.« V luči ukrajinske vojne po besedah ministra nekatere ukrepe pripravlja tudi EK, in sicer podpora za zasebno skladiščenje prašičjega mesa, predplačila za neposredna plačila ter fleksibilnejše mejne vrednosti sredstev za varstvo rastlin v primeru uvoza iz tretjih držav sveta. »Poleg tega pa pripravlja tudi nekatere finančne, in sicer sprožitev 500 milijonov evrov za izredne ukrepe  kmetom, ki so v krizi najbolj prizadeti, Sloveniji bo pripadlo 1,7 milijona evrov, v pripravi pa je okvir državnih pomoči zaradi krize v Ukrajini, kjer bo vključeno tudi kmetijstvo za nadomestila za stroške povečanja cen energentov, gnojil in semen«.

Ena od pomembnejših tem zasedanja je bila tudi informacija Evropske komisije glede postopka odobritve strateških načrtov skupne kmetijske politike, saj bo konec marca Evropska komisija posredovala državam članicam uradne pripombe. Minister dr. Podgoršek je izpostavil, da je za stabilnost kmetijstva potrebno čimprejšnje odobritve strateških načrtov s strani Evropske komisije. »Kmetje morajo za načrtovanje svoje proizvodnje sprejemati odločitve in zato je potrditev usmeritev, ki so jih pomagali oblikovati v procesu priprave strateškega načrta, ključnega pomena.« Dodal je, da si bo Slovenija prizadevala, da se strateške načrte skupne kmetijske politike prilagodi tudi v luči posledic vojne za kmetijske trge. Prav tako je predlagal, da Komisija prouči, v luči situacije v Ukrajini, ali je potrebno revidirati cilje zelenega dogovora. V povezavi s pripravo strateških načrtov je Madžarska predstavila skupno izjavo z zasedanja Višegrajske skupine, ki jo je podprla tudi Slovenija. V izjavi je poudarjena ambicioznost predlaganih strateških načrtov sodelujočih držav ter prispevek SKP k doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora.

V nadaljevanju so ministri razpravljali tudi o učinkovitem upravljanju z zvermi. Minister je predstavil ukrepe za upravljanje z zvermi v Sloveniji ter izpostavil dobro sodelovanje s Hrvaško pri monitoringu divjih zveri. Predlagal je podoben sistem tudi na ravni Evropske unije. »Države članice morajo poenotiti metode monitoringa velikih zveri in doseči, da se v državah z ugodnim stanjem velikih zveri začne z njimi tudi redno in aktivno upravljati.«

Na zasedanju sveta je bila pod točkami »razno« obravnavana tudi slovenska, in sicer glede iskanja alternativ uporabi glifosata. Dr. Podgoršek je izpostavil, da je potrebno najti skupno rešitev. »Iskanju alternativ uporabi kemičnega zatiranja plevela na železnicah se posvečajo raziskovalci v različnih državah, vendar je uporaba herbicidov iz ekonomskih in varnostnih razlogov še vedno najučinkovitejša. Pri odločitvah za nadaljnje zmanjšanje uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev je potrebno upoštevati razpoložljivost alternativnih metod kemičnemu varstvu rastlin in predvsem vlagati v razvoj le-teh.«

Pod točkami »razno« je Španija s podporo Slovenije predstavila možne ukrepe za ribiški sektor zaradi naraščajočih cen goriva. Avstrija je predstavila skupen poziv k povečanju potenciala rastlinskih beljakovin v Evropi, ki ga je podprla tudi Slovenija. Poljska je predstavila skupen odziv na predlog uredbe o trajnostni rabi pesticidov (SUR). Skupni dokument (non-paper), ki opozarja na težave pri implementaciji novega predloga uredbe, podpira tudi Slovenija. Slovenija izraža veliko zaskrbljenost v zvezi z nekaterimi predlogi Komisije in podpira splošni cilj v zvezi z zmanjšanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev in je bila vedno zavezana k doseganju tega cilja, in sicer z ustreznim izvajanjem in spodbudami na državni ravni.