Na osrednji prireditvi ob mednarodnem dnevu gozdov v Litiji so bila dopoldne podeljena priznanja najboljšim lastnikom gozdov za leti 2020 in 2021, prireditve se je udeležil državni sekretar Anton Harej.

Gozdovi pokrivajo skoraj tretjino zemeljske površine in ljudem zagotavljajo dobrine, pomagajo v boju proti podnebnim spremembam, varujejo biotsko raznovrstnost, tla, reke in vodne zaloge ter služijo kot območja, kjer se ljudje lahko približajo naravi. Les je trajnosten in obnovljiv material, ki se lahko uporablja v mnoge namene. Les je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, s čimer se podaljša njegova življenjska doba in dodatno zmanjša njegov ogljični odtis. Potrošniki lahko prispevamo k trajnostni rabi gozdov z izbiro lesnih izdelkov z oznako ali certifikatom, ki potrjuje, da prihajajo iz zakonitih in trajnostnih virov. Z uporabo lesa iz lokalnih gozdov poskrbimo tudi za skrajšanje prevoznih poti in posledično za zmanjšanje izpustov iz prometa. Sklenjene gozdno-lesne verige prispevajo k odgovornemu in učinkovitemu gospodarjenju z gozdovi in trajnostnem razvoju gospodarstva.

Osrednja prireditev ob današnjem mednarodnem dnevu gozdov je potekala v Litiji, kjer so organizatorji Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Občina Litija v dvorani Kulturnega centra podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozda za leti 2020 in 2021. Mag. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, je ob tej priložnosti izpostavil: »Veseli nas, da lahko ob današnjem mednarodnem dnevu gozdov podelimo priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov za skrbno gospodarjenje in tesno življenjsko povezanost z gozdom. Današnji dogodek pomeni praznovanje odličnosti in skrbnosti pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih ter tesnega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Prav to sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in razvoja podeželja.«

Državni sekretar Anton Harej je na podelitvi izpostavil: »Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozda z že več kot dvajsetletno tradicijo temelji na praksah, ki jim velja slediti. Te združujejo vse vidike skrbnega ravnanja z gozdom in podpirajo sodelovanje tudi na tem področju. Skrb za gozd v najširšem pomenu je osnovno vodilo pri izvajanju gozdne politike. Na ministrstvu se zavedamo vloge lastnikov gozdov za uspešno gospodarjenje z gozdovi, zato z ukrepi podpiramo obnovo in nego gozdov, vlaganja za varno in učinkovito delo ter razvoj gozdne infrastrukture.«

Državni sekretar Harej je nadalje izpostavil tudi pomen obnove in nege gozdov v Sloveniji za njihovo prilagajanje in razvijanje odpornosti na podnebne spremembe ter vloge pri ponoru ogljika. V zadnjih dveh desetletjih se je slovensko gozdarstvo opiralo predvsem na naravno obnovo. S podnebnimi spremembami, vedno večjim obsegom naravnih ujm in poškodb gozdov zaradi škodljivih organizmov pa je potreba po obnovi s sajenjem vedno večja. Obnova in nega gozdov pred gozdarje, drevesničarje in raziskovalce ter lastnike gozdov postavljata številne izzive, da bodo odločitve, ki dolgoročno vplivajo na naše gozdove, pravilne in racionalne. »Lastnike gozda pozivam, da nego izvajajo v načrtovanem obsegu, bodisi sami ali z najemanjem usposobljenih izvajalcev. Investicija v nego gozda je vložek v njegovo prihodnosti, zato tu svoje prispeva tudi država,« je izpostavil Harej.

Gozd je tudi eden stebrov obstoja številnih slovenski kmetij, hkrati pa tudi prvi in ključni člen gozdno-lesne verige. Iz tega izhajajo tudi podpore Programa razvoja podeželja gozdovom, gozdarstvu in pred industrijski predelavi lesa, ki so jih bile deležne kmetije ter podjetniki na podeželju. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v okviru Programa razvoja podeželja 2007- 2013 in Programa razvoja podeželja 2014-2020 že podprlo različne investicije v gozdno-lesno verigo v višini 80 milijonov evrov. Nov strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 pa na področju gozdno-lesne verige na podlagi pozitivnih izkušenj predvideva nadaljevanje in nadgradnjo ukrepov, kot so naložbe v ureditev gozdne infrastrukture, naložbe v nakup mehanizacije in opreme za delo v gozdu, naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, naložbe v ustanovitev skupin proizvajalcev, usposabljanje lastnikov gozdov ter sanacija gozdov, ki so jih poškodovale naravne ujme. Tem ukrepom se bodo dodale naložbe v ustanovitev in razvoj gozdnega drevesničarstva, ohranjanje in vzdrževanje pasišč za prostoživeče rastlinojede ter usposabljanje gozdarskih svetovalcev.

Na spletni straneh Zavoda za gozdove Slovenije najdete dodatne informacije o aktivnostih v okviru letošnjega mednarodnega dneva gozdov.