Zavedanje o zavržkih in odpadni hrani v današnjem času postaja vedno bolj pomembno. Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige: na kmetijah, pri prevozu, obdelavi, predelavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju ter gospodinjstvih. Odpadna in zavržena hrana po nepotrebnem obremenjuje omejene naravne vire in okolje. Poleg tega zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane prinaša pozitivni gospodarski učinek za vse člene v verigi ter je povezano s socialnim vidikom (strategija »od vil do vilic«, 2020). Področje odpadne hrane je opredeljeno tudi v Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« ter Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v svoji strategiji za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet« opredeljuje potrebe za dosego skupnega cilja trajnostnega razvoja SDG 12.3 (angleško Sustainable Developement Goals ali SDG). V njem je navedeno, da do leta 2030 na svetovni ravni prepolovimo količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšamo izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka. Strateški cilji, s katerimi se bo sledilo cilju so predvsem preprečevanje nastajanja izgub hrane, presežkov hrane in odpadne hrane, zmanjševanje količine odpadne hrane s prerazporejanjem in uporabo presežkov hrane ter ustrezno ravnanje z odpadno hrano. V Sloveniji vsako leto sicer zavržemo 143.000 ton hrane, kar je 68 kg na prebivalca na leto. Samo skrbno sledenje ciljem strategije SDG bo pripomoglo k zmanjšanju odpadne hrane.

Strategija vključuje več aktivnosti, med drugim tudi spodbujanje ukrepov za ozaveščanje širše javnosti. Preko razstave o zvržkih hrane na slovenskem paviljonu na EXPO Dubaj, so obiskovalci pobliže spoznali kje se izgubi ali zavrže največ hrane na vseh stopnjah prehranske verige. Na interaktivnem zaslonu, ki je bil del razstave, so se obiskovalci lahko sprehodili po različnih sklopih, kje se hrana izgublja in se v kvizu preizkusili, kako lahko sami pripomorejo k zmanjšanju količine zavržene hrane.

Vojna v Ukrajini je pustila posledice tudi v prehranskem sektorju, družba pa se vedno bolj zaveda pomena in vrednosti hrane. Zato je pomembno, da naredimo korak v smeri zmanjševanja zavržkov hrane in sami prispevamo k stabilnejši prehranski varnosti ter tudi sodelujemo pri izkoreninjanju lakote, ki je problem mnogih držav po svetu.