Voditeljico je sprva zanimalo, zakaj je bilo tako pomembno, da se trije voditelji srečajo s predsednikom Zelenskim glede na varnostne razmere, ki vladajo v Ukrajini, "Ta ideja je prišla iz osebne izkušnje. Pred 30 leti, ko je bila Slovenija napadena s strani komunistične jugoslovanske armade, smo bili precej osamljeni, tako da vemo, kako se naši ukrajinski prijatelji počutijo, in vemo, da je nekaj povsem drugega, če se z nekom pogovarjaš po videokonferenci, ali pa če prideš nekam tudi fizično. Predsednik Zelenski je dejal, da smo prva delegacija, ki je v Ukrajino prišla po 24. februarju. Veleposlaništva so namreč odhajala že pred invazijo, tudi predsednika Zelenskega so pozivali naj zapusti državo in tudi oni so se počutili osamljene," je dejal premier. Slovenija bo poslala našega veleposlanika nazaj v Ukrajino v roku enega tedna in o tem skušamo prepričati tudi evropske prijatelje v Bruslju, naj pošljejo veleposlanike nazaj, torej, da jim pokažemo, da niso zapuščeni, da stojimo z njimi in ne pomagamo le z besedami in oddaljeno pomočjo, ampak da jim dajemo upanje, da bodo preživeli, da bodo zmagali in da računamo na njih.

Voditeljico je v nadaljevanju zanimalo, kako bi članstvo Ukrajine v EU spremenilo stvari. "Vedeti moramo, da je Ukrajina v svojo ustavo zapisala članstvo v EU in Nato. Sedaj, ko so pripravljeni opustiti prizadevanje za članstvu v Nato, si obenem želijo institucionalne garancije, ki jih vidijo znotraj EU. Mislim, da imajo pri tem svojem stališču prav. Pred 27 leti je bila Ukrajina država z enim od največjih zalog jedrskega orožja, ki so ga opustili, ker so dobili zagotovila velikih sil v Budimpešti, da bodo ostali ozemeljsko celovita država. Izkazalo se je, da je ta sporazum z Budimpešte ničvreden, sedaj niso več naivni in želijo institucionalne garancije," je povedal premier. Dodal je, da imajo Ukrajinci vso njegovo podporo. "Trudimo se, da prepričamo kolege znotraj Evropskega sveta, da to niso običajni časi, da se dogaja vojna, da ljudje umirajo in da moramo pospešiti postopke. Ta teden imamo Evropski svet in nadaljevali bomo z razpravo o tej temi," je povedal premier in dodal, da velika večina držav EU podpira evropsko pot Ukrajine, morda so le še tri do štiri države, ki so na to odporne glede na svojo politično situacijo.

Argumentom, da mehanizmov za hitrejše napredovanje v EU ni, predsednik vlade ne verjame. "Ko smo potrebovali mehanizme, smo jih ustvarili. Po padcu berlinskega zidu je Vzhodni del Nemčije postal del Nemčije in hkrati tudi del EU in Nata, brez dolgih postopkov. Torej, to je bila politična odločitev in podobno odločitev potrebujemo tudi sedaj. Ko govorimo o statusu kandidatke, govorimo o tem, da bi Ukrajina postala polnopravna članica na točno določen dan, in to ne bi bilo šele čez 10 let," je dejal predsednik vlade.

Novinarka je v nadaljevanju izpostavila, da je poljski premier po obisku v Ukrajini poudarjal potrebo po mirovni misiji. "Če želite mirovno misijo v Ukrajini, moramo najprej imeti nekakšen mirovni sporazum, ali vsaj strinjanje o prekinitvi ognja. Mirovna misija se lahko vzpostavi, ko bomo tam imeli mir, trenutno pa imamo vojno in najprej moramo ustaviti vojno," je dejal premier. Obenem je dodal, da če do nečesa takšnega pridemo, potem ni nobene druge institucije, ki bi bila bolj organizirana in bi to lahko vzpostavila, kot je Nato. "Podobno je bilo v Bosni, ko je bil podpisan daytonski sporazum, je tam ostala mirovna misija, z Natom, ki je bil zelo vpleten. Vemo, kakšni so postopki, vemo pa tudi, katera organizacija je sposobna narediti nekaj takšnega, a na žalost še nismo tam," je glede mirovne misije ocenil predsednik vlade.

Na vprašanje, ali se Rusija z Ukrajino pogaja v dobri veri, je predsednik vlade odvrnil, da ne. "Ne pogajajo se v dobri veri. Vidimo, kaj se dogaja. Tudi, ko obstaja strinjanje o humanitarnih koridorjih, se ruska stran tega ne drži. Od naših prijateljev iz Kijeva smo slišali, kako humanitarni koridorji, ki so bili izpogajani, niso bili upoštevani. Ko so ljudje iz Mariupola šli na pot, so jim le-to preprečili ruski tanki. Rusija sestanke in takoimenovana pogajanja uporablja kot nekaj, da pozornost javnosti preusmeri iz pobijanja civilistov v Mariupolu,"je poudaril premier.

Novinarka je ob koncu pogovora izpostavila tudi kritike glede odnosa vlade do medijev. "Če boste prišli v Slovenijo, boste videli, da isti ljudje, ki nas obtožujejo sovražnosti do medijev, podpirajo gospoda Putina in to je žalostna slika naše države," je povedal predsednik vlade in nadaljeval, da tudi številke kažejo, da je Slovenija v zadnjih dveh letih, to je v času naše vlade napredovala na lestvici medijske svobode

"Sam sem bil novinar v komunističnem režimu, bil sem preganjan, zaprt in vem kaj pomeni medijska svobodo. Sedaj pa so bili nadlegovani, preganjani in pretepeni večinoma le tisti novinarji, ki kritizirajo pretekli sistem, ali pa bolj podpirajo našo politično opcijo," je dejal premier in novinarko povabil v Slovenijo, da se na lastne oči prepriča, kdo je tisti, ki je kritiziran.

Ob zaključku se je predsednik vlade zahvalil za vso medijsko pomoč Ukrajini, " ker je to zelo pomembno." "To namreč prepričuje tudi vlada držav, da Ukrajino podpirajo," je zaključil predsednik vlade.

Celoten pogovor (v angleškem jeziku)