Glede na pogostost, raznolikost in obseg poplavnih dogodkov sodi porečje Savinje med najbolj izpostavljeno območje v Sloveniji. Zgornjo Savinjsko dolino ogrožajo hudourniški procesi, ki poleg erozije in poplav povzročajo plazenje v večjem obsegu. Zaradi poglabljanja struge Savinje so se zmanjšale poplavne površine in poplavna ogroženost območja Spodnje Savinjske doline, medtem ko se je zaradi večje pogostosti in višjih konic poplavnih valov povečala poplavna nevarnost dol vodnih območij.

Z lokalnimi protipoplavnimi ureditvami na prizadetih območjih ni možno v celoti zagotoviti dovolj velike poplavne varnosti, zato je potrebno predvideti ureditve, s katerimi bo na obstoječih poplavnih površinah zagotovljeno nadzorovano zadrževanje visokih voda.

Na podlagi predhodnih analiz je bilo ugotovljeno, da je poplavno ogroženost urbanih območij v Spodnji Savinjski dolini, Celja in Laškega možno zmanjšati predvsem z zmanjševanjem visokovodnih konic na poplavnih območjih z izgradnjo suhih zadrževalnikov. Po optimiziranem predlogu ukrepov, ki so bili analizirani v predhodnih postopkih, je ob Savinji predvidenih najmanj 5 suhih zadrževalnikov, eden ob Bolski in na Vršci (pritok Ložnice), kjer je tudi možnost mokrega zadrževalnika ter aktiviranje obstoječih poplavnih površin ob Ložnici za zmanjševanje ogroženosti urbaniziranih površin med Grušovljami in Celjem.

Predmet te naloge je izdelava strokovnih podlag, izdelava prostorske, projektne in investicijske dokumentacije do faze DGD vključno z izvedbo vseh postopkov, na podlagi katerih bo mogoča umestitev načrtovanih ukrepov v prostor ter njihova izvedba skladno z vso veljavno zakonodajo.

Rok za izdelavo dokumentacije je 15. marec 2024.