Soglasje o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2022

Vlada je soglašala s tretjim odstavkom 3. člena Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) za leto 2022, ki ga je svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije sprejel 21. 12. 2021.

KGZS je bila ustanovljena kot oseba javnega prava leta 2000 zaradi predstavljanja in zastopanja interesov svojih članov v kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu. Zbornico predstavljajo njeni voljeni organi, področni odbori in strokovne službe. Strokovne službe so organizirane na sami zbornici in tudi v osmih območnih kmetijsko-gozdarskih javnih zavodih.

V skladu z Zakonom o KGZS (ZKGZ) svet zbornice vsako leto najpozneje do 31. decembra sprejme sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka KGZS za prihodnje leto.

Svet zbornice je 22. 12. 2021 sprejel Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka za leto 2022. V Sklepu o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2022 je svet zbornice glede na v ZKGZ določeno stopnjo za odmero zborničnega prispevka A 4 %, le-to znižal na 3,2 %. Razlog za znižanje stopnje za odmero zborničnega prispevka A za leto 2022 je zaključek prehodnega obdobja in delnega pripisa katastrskega dohodka zaradi uveljavitve Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD), na podlagi katerega se višina zborničnega prispevka povečuje glede na pretekla leta. V letu 2021 sta se katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj pripisala v celotni vrednosti katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj, ugotovljenega na podlagi ZUKD.

Osnova za izračun zborničnega prispevka A je v skladu z ZKGZ katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto. Pavšalni znesek ostaja nespremenjen v višini 8,35 evra. Zbornična prispevka B in C sta s Sklepom o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2022 določena v zakonsko določeni stopnji, in sicer prispevek B v višini 1,53 % od osnove (dobiček iz opravljanja dejavnosti, ki ni zmanjšan za oprostitve, znižanja in olajšave, ki jih določajo predpisi o dohodnini), ter prispevek C v višini 0,20 % od osnove (znesek obračunane amortizacije in vkalkuliranih plač v preteklem letu). Ker sta zbornična prispevka B in C v zakonsko določeni stopnji, ni potrebno, da na višino podaja soglasje Vlada.

V programu dela in finančnem načrtu KGZS za leto 2021 zbornični prispevek predstavlja 66,32 % sredstev za delovanje Zborničnega urada. Zbornični prispevek bo za leto 2022 odmerjen v višini 2.340.747 evrov.

Obramba pred točo na območju severovzhodne Slovenije za leti 2022 in 2023

Vlada je sprejela Informacijo o izvajanju letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije v letih 2020 in 2021. Vlada podpira izvajanje letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije tudi v letih 2022 in 2023.

Sredstva za sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točo se namenijo s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), če se izkaže interes lokalnih skupnosti, kar pomeni, če je v izvajanje letalske obrambe pred točo vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije. Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške statistične regije.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) prispeva do 35 % sredstev za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo, preostali del sredstev pa zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo.

MKGP bo na podlagi sklepa vlade izvedel skupno javno naročilo, še pred izdajo sklepa o začetku postopka javnega naročila pa mora zbrati pooblastila občin. MKGP bo pričel s postopkom javnega naročanja, v kolikor se bo v izvajanje obrambe pred točo vključilo vsaj polovica od 71 občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije.

Ker se bo javno naročilo izvedlo po odprtem postopku, ministrstvo zainteresirane občine z branjenega območja vabi, da nemudoma po prejemu obvestila posredujejo ustrezno izpolnjena pooblastila, kar bo omogočilo čimprejšnjo izbiro izvajalca.

Stališča do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi dveh uredb EU, ki se nanašata na sektor rabe zemljišč, gozdarstva in kmetijstva

Vlada je sprejela stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) glede področja uporabe, poenostavitve pravil o skladnosti, določitve ciljev držav članic za leto 2030 in zaveze skupnemu doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2035 v sektorju rabe zemljišč, gozdarstva in kmetijstva ter Uredbe (EU) 2018/1999 glede izboljšanja spremljanja, poročanja, spremljanja napredka in pregleda.

Republika Slovenija podpira Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) glede področja uporabe, poenostavitve pravil o skladnosti, določitve ciljev držav članic za leto 2030 in zaveze skupnemu doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2035 v sektorju rabe zemljišč, gozdarstva in kmetijstva ter Uredbe (EU) glede izboljšanja spremljanja, poročanja, spremljanja napredka in pregleda slovenskih gozdov in načinov upravljanja z njimi. S skoraj 60 % gozdnatostjo, predvsem pa z višino lesne zaloge, ki je že dosegla ciljno vrednost iz Resolucije o nacionalnem gozdnem programu, smo med državami članicami v samem vrhu. Slovensko gozdarstvo bo ob upoštevanju zakonitosti razvoja gozdov ter časovnih in prostorskih omejitev gozdarskih dejavnosti za ohranjanje in spodbujanje biotske raznovrstnosti v gozdovih, še naprej spodbujalo aktivno in sonaravno gospodarjenje z gozdovi, prilagajanje drevesne sestave rastišču primerne zmesi drevesnih vrst ter druga biomeliorativna dela, s čimer skrbimo za odporne in zdrave gozdove, ki zagotavljajo mnogo funkcij, med drugim klimatsko (ponor ogljika), varovalno (tal in vode) ter lesno-proizvodno funkcijo. Prav tako Republika Slovenija ugotavlja, da predlog uredbe prepoznava tudi značilnosti kmetijskega dela sektorja LULUCF (LULUCF pomeni Splošni pristop glede uredbe o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu) .

Uvrstitev novega projekta Ohranjanje biotske raznovrstnosti v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025

Vlada je sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov (NRP) 2022-2025 uvrsti projekt 2330-22-0009 Ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki sodi v skupino projektov 2330-13-S001 Prilagajanje podnebnim spremembam v kmetijstvu. Ocenjena vrednost projekta NRP znaša 1,7 milijona evrov, od tega v letu 2022 850.000,00 evrov ter 850.000,00 evrov v letu 2023. Finančna sredstva se zagotavljajo s proračunskega sklada Sklad za podnebne spremembe.

Sredstva na projektu NRP "Izvedba ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti" so namenjena izvedbi ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v kmetijstvu s pomočjo ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

S pomočjo izvedenih aktivnosti bomo v prihodnje skozi skupno kmetijsko politiko še bolj učinkovito ohranjali in varovali mokrišča in šotišča, krajinske značilnosti in biotsko pestre travnike, kmetijski sektor se bo tako lažje prilagodil na podnebne spremembe in povečal svoj prispevek k blaženju.

S pomočjo ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti bodo pridobljeni potrebni podatkovni sloji, evidence in strokovne podlage, ki so nujno potrebne za učinkovitejše izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike. Od tega bo imelo korist približno 57.000 kmetijskih gospodarstev, ki so upravičena do sredstev skupne kmetijske politike.