Na vprašanje, ali je obisk treh predsednikov vlad v Kijevu korak bližje premirju, je predsednik vlade dejal, da upa, da je. "Predvsem pa je to korak k temu, da povemo, da Ukrajine nismo odpisali." Predsednik vlade je ob tem spomnil na besede ukrajinskega predsednika Zelenskega, da se je še pred začetkom ruske agresije začel eksodus diplomatov, predstavnikov najmočnejših držav, mednarodnih institucij, multinacionalk iz Kijeva in Ukrajine. Da so mnogi pobegnili prej, preden se je karkoli zgodilo in prej preden bi bil kdorkoli v kakršnikoli nevarnosti. Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru povzel besede predsednika Zelenskega, da so se ob tem počutili zelo osamljeni in zapuščeni.  "Da jih je nekdo obiskal po vsem tem času, je bil za njih znak, da niso odpisani, da ne gre samo za neko podporo na daleč, ko vsi podpirajo Ukrajino, ampak da nekdo verjame, da se bodo dejansko obranili, zmagali in da tudi nekdo verjame, da se bo Ukrajina po tej vojni obnovila, postavila na noge in postala del Evropske unije."

Predsednik vlade je v pogovoru dejal, da so imeli predsedniki za obisk Ukrajine mandat svojih vlad, ki so jih zastopali, ter neko širšo pooblastilo evropskih kolegov. Napovedal je tudi, da njihov obisk ni bil zadnji, da bodo sledili tudi drugi. Ukrajino je že obiskal turški zunanji minister, predsednik mednarodnega Rdečega križa, obisk je napovedala tudi predsednica Evropskega parlamenta z delegacijo in drugi. "Ko smo prišli nazaj, je bil naš prvi predlog, da Evropska unija pošlje nazaj v Ukrajino diplomatskega predstavnika. Zaenkrat sta v Kijevu samo ambasadorja Poljske in Vatikana." Predsednik vlade je ob tem dodal, da to seveda ni brez tveganja in, da so potrebni prostovoljci. "Če cela Evropska unija v diplomatskem korpusu nima nikogar, ki bi bil vsaj toliko pogumen, kot diplomat Vatikana, potem nismo vredni, da imamo diplomacijo. Enako velja za slovensko diplomacijo. Diplomacijo imamo zato, da rešuje situacijo, da da možnost pogajanjem v času, ko potekajo spopadi. Nimamo je za bankete. Treba se je zavedati, kaj ta služba je."

V pogovoru je predsednik vlade dejal, da obisk ni bil usklajen z Rusijo, da pa je Evropska unija o obisku obvestila Združene narode, ti pa so obvestili Rusijo. Rusi so tako vedeli za obisk in dejansko v času obiska ni bilo napadov na središče Kijeva.  Predsednik vlade je ob tem dodal, da občutek, da je Kijev obkoljen, da se tam nič ne da, ni resničen. "Te sile, ki napadajo Kijev iz vzhoda in zahoda so prešibke, da bi Kijev zavzele. Ruska vojska Kijeva nikoli ne bo zavzela. Kijev je po številu prebivalstva večji kot Slovenija. In vsi ti tanki, ki jih kažete na ekranih, so premalo."

Glede primerjave ukrajinske in ruske vojske, je predsednik vlade dejal, da je primerjav velik. "Seveda ruska vojska ima več tankov, ima več letal, ima jedrsko orožje, ki ga pa ne moreš, kar tako uporabiti in je to v veliki meri pač faktor odvračanja ali pa zastraševanja." Kar pa se tiče ideologije, morale, pripravljenosti, žrtvovati življenje za nek cilj v vojaškem spopadu, je pa zelo podobno kot je bilo v času vojne za Slovenijo. Tudi takrat so vojakom govorili, da so jih poslali v spopad z agresorjem, da je Nato napadel Jugoslavijo. Resnična tragedija je po mnenju predsednika vlade trenutno obleganje Mariupola in silno trpljenje civilistov, ki jim ruski tanki kljub obljubam ne pustijo izhoda iz mesta.

Predsednik vlade je v pogovoru dejal, da je srečanje potekalo v predsedniški palači, da so bili pogovori zelo konkretni. Pogovarjali so se tudi o humanitarni pomoči, o njihovih predlogih za nadaljnje sankcije in o predlogih glede mirovnega sporazuma.  Opozoril je, da je Ukrajina dala nekatere predloge, ki jih Rusija ne bo mogla zavrniti, ter dodal, da dokler ne bo orožje utihnilo, ne bo resnih pogajanj. "Očitno je, da je ruska vojska sedaj osredotočena na zavzetje Mariupola, na povezavo Krima in separatističnih republik. Odesa, kar naj bi bil tudi še nek recimo uresničljiv cilj, je po mojem mnenju nedosegljiv. Ruska vojska v Ukrajini doživlja poraze, mit o nepremagljivi vojski se tam ruši."

V pogovoru je predsednik vlade spregovoril tudi o predsedniku Zelenskem, da je bil legitimno izvoljen s prepričljivo večino glasov, da je njegova podpora v ukrajinskem turbolentnem političnem prizorišču, ki je podobno kot slovensko, kasneje zelo padla, da pa danes v Ukrajini ni politične stranke, ki ne bi stala za njim. Na vprašanje, da je navedeno v  neki meri logično, da v času agresije in vojne, politika stopi skupaj, je predsednik vlade odgovoril, da to ni tako logično. "Pri nas take enotnosti takrat recimo ni bilo. Tukaj pa je dejansko stoprocentna. Med sabo imajo dogovor, kdo bo koga nadomestil, če pade v spopadu. Ta veriga je zelo dolga in Rusija zaradi te enotnosti ukrajinskega vodstva praktično ne more obglaviti."

Glede zaprtja zračnega prostora nad Ukrajino je predsednik vlade dejal, da se bo podpora temu predlogu krepila. "V tem trenutku je zapora ukrajinskega zračnega prostora glede na stanje in politično razpoloženje možno v obliki modernega protiletalskega orožja, ki lahko zaščiti ukrajinsko nebo, vsaj okrog strateških točk in okrog humanitarnih koridorjev, če se vzpostavijo. To je zdaj ta realistični pristop." Na vprašanje, da je Ukrajina pripravljena spremeniti ustavo, da ne postane članica Nata, in je pripravljena sprejeti nevtralen status, je predsednik vlade dejal, da je Ukrajina pripravljena spremeniti ustavo pod pogojem, da se jim zagotovi neko drugo institucionalno varstvo, to pa je Evropska unija. "Rusija s tem, ko je Ukrajina pripravljena spremeniti ustavo, v kateri je zapisano, da si prizadevajo za članstvo v Natu, izgublja ključni argument za svojo javnost. Rusko javnost so pripravljali na to agresijo pod pretvezo, da jih bo Ukrajina ogrožala, ker hoče postati članica Nata, ker so tam nameščene balistične rakete, celo biološko kemično orožje, kar je seveda popolna izmišljotina."

Predsednik vlade je v pogovoru potrdil, da so v Kijev prinesli ambiciozen načrt OECD, kako pomagati Ukrajini, da se bo po vojni postavila na noge. Glavno sporočilo tega načrta je, da OECD, skupina  najbolj razvitih držav na svetu, verjame, da bo Ukrajina preživela.

Glede možnega obiska Moskve s strani enega od predsednikov vlad države članice Evropske unije je predsednik vlade dejal, da so kontakti z Moskvo bili, da tam vlada velika paranoja, zato je vprašanje, kdaj bo kakšno fizično srečanje tam sploh možno. "Se pa čas gospodu Putinu izteka. Zdaj ima še toliko manevrskega prostora, če pristane na pogajanja, da se eventuelno lahko nekaj časa obdrži na oblasti, brez totalne izolacije. Če bo to še nekaj časa trajalo, potem te možnosti ne bo in, če bomo čez pol leta ocenjevali za nazaj, kdo je dejanski poraženec te njegove avanture v Ukrajino, bo to ruski narod."

V pogovoru je predsednik vlade spregovoril tudi o predvolilnem času. Glede neudeležbe v Tarči je dejal: " Jaz sem prišel v studio z Brda, kjer je bila prireditev Obrtno podjetniške zbornice, kjer so se podeljevale nagrade tistim najuspešnejšim v gospodarstvu v času epidemije. Poleg tega pa glejte, ne vem po kakšnih kriterijih vaši kolegi in kolegice vabijo v takšne oddaje parlamentarne stranke, ki imajo 26 poslancev in predstavnike strank, za katere še praktično nihče nikoli ni slišal."

Na vprašanje, da je opozicija skeptična do obiska v Kijevu, da bi predsednik vlade, če bi imel iskreno željo pripomoči k premirju, moral obiskati Mosko, je odgovoril: "Prebral sem marsikaj, tako veliko neumnost pa zdaj prvič slišim. Mi ne podpiramo Moskve, mi ne podpiramo agresije, mi podpiramo Ukrajino in kakršnakoli pogajanja, na katero bo Moskva pripravljena, se bodo začela takrat, ko bo jasno, da Putin z vojaško silo ne more do vseh svojih ciljev v Ukrajini. Tisti, ki kriči, da so vsi enaki, da je treba doseči mir, da so vsi enako krivi za to agresijo, objektivno podpira Putina in agresijo."

Glede možnih podražitev energentov, plina, je predsednik vlade dejal, da je vlada naredila vse, kar je v nacionalni pristojnosti, de se ublaži to energetsko draginjo. "Če ste pogledali zadnjo položnico za elektriko, je ta bistveno manjša zato, ker smo umaknili mnoge dajatve. Poleg tega smo že v času slovenskega vodenja sveta Evropske unije lani jeseni začeli bitko za to, da Evropska komisija spremeni način za izračun oziroma formulo za izračun cene električne energije, ki je pravzaprav nerealno visoka, ker temelji na ceni plina in prejšnji teden smo, bom rekel v tej bitki uspeli dobiti soglasje vseh, je Evropska komisija dobila naročila, da do konca tega meseca popravi to formulo in, da jo uveljavi najkasneje maja, se pravi, ne bo več cena plina, ki predstavlja deset procentov energenta za proizvodnjo elektrike v Evropi, tista, ki bo določala končno ceno elektrike." Glede cen nafte in zemeljskega plina pa je predsednik vlade dejal, da  v zadnjih dneh cena na svetovnih trgih začela padati. "Še bolj dobra novica je, da je v tem času bilo narejeno zelo veliko, da Evropa s pospešeno hitrostjo odklaplja svojo odvisnost od ruskih energentov. Še posebej dobra novica za nas pa je, da je naš minister za zunanje zadeve pred nekaj dnevi v Alžiru dosegel dogovor, po katerem lahko Slovenija dobi že prej kot v enem letu pravzaprav polno oskrbo s plinom." Na koncu pogovora je predsednik vlade dejal, da ima Slovenija dovolj energetskih rezerv. "Tudi ta intervencija, ki je pač možna samo v kritičnih razmerah, ko smo regulirali cene, je pa začasna in glede na to, da cene na svetovnih trgih padajo, bomo mogoče to regulacijo lahko sprostili že prej kot v tridesetih dneh in to ne tako, da bodo šle cene potem navzgor, ampak da bodo šle navzdol."