Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša gost oddaje Tema dneva na Nova24TV

Predsednik vlade Janez Janša je bil nocoj gost oddaje Tema dneva na Nova24TV, kjer je bilo govora o njegovi poti v Ukrajino ter aktualnih razmerah.

Predsednik vlade in voditelj v studiu

Predsednik vlade Janez Janša gost oddaje Tema dneva na Nova24TV | Avtor Kabinet predsednika vlade

1 / 3

"Potovanje v Kijev je precej bolj varno, kot je poročanje novinarjev iz bojišč, kjer v Ukrajini skoraj vsak dan koga ubijejo. Z varnostnim vidikom obiska, čeprav ta pot ni bila brez nevarnosti, se v medijih vseeno pretirava," je uvodoma dejal predsednik vlade. Dodal je, da je dejstvo, da je v vsem tem času, ko poteka ruska agresija na Ukrajino, Kijev zapustilo skoraj milijon prebivalcev. "Kijev ima več prebivalcev kot cela Slovenija in s temi enotami, ki jih ima Rusija, Kijeva ni mogoče zasesti," je dejal premier.

Na vprašanje o tem, da trije predsedniki vlad niso imeli uradnega mandata za pot, je premier dejal, da ne ve, kakšen mandat bi potrebovali. "Tja smo šli kot predsedniki vlad držav v okviru neke iniciative, ki se je obravnavala na Evropskem svetu in ki bo imela svoje nadaljevanje. Nismo edina delegacija, ki je prišla v Kijev po začetku agresije, smo pa prva," je dejal premier in dodal, da je bil danes v Kijevu po njegovem vedenju turški zunanji minister, pa tudi predsednik mednarodnega Rdečega križa. "Za Ukrajino je to pomembno, še bolj kot je bilo to za nas pred 30 leti. Takrat k nam nihče ni prišel, pri njih je bilo slabše. Njih so zapuščali. Ukrajina je suverena mednarodno priznana država, ki je imela eno največjih zalog jedrskega orožja, pa se je temu odpovedala zaradi mednarodne garancije, da jih nihče ne bo napadel, sedaj jih je napadel in še pred tem so se procesije diplomatskih predstavništev , predstavništev mednarodnih institucij, multinacionalk selile iz Kijeva. Tudi ZDA so pozivale predsednika in vlado naj se umakne, ker niso verjeli, da se bo Ukrajina ubranila, a se bo ubranila in Rusija te vojne ne bo dobila. Vprašanje je, kakšne bodo žrtve, kakšna bo cena in kako trden mirovni sporazum bo mogoče sprejeti," je povedal predsednik vlade Janez Janša. Dejal je še, da bi to, kar je treba sedaj urediti, morali narediti pred 30 leti po razpadu Sovjetske zveze, ko bi morali varnostno arhitekturo Evrope dokončati in zastaviti na novo. Takrat bi morali vključiti tudi Rusijo, a se jo je jemalo kot kolonijo. "To, kar spremljamo v Rusiji, je deloma podobna reakcija kot je bila v Nemčiji po 1. svetovni vojni. Ni izključno krivda samo na eni strani za situacijo, ki je nastala. Za agresijo na suvereno državo, za pobijanje civilistov, za trpljenje milijonov ljudi, pa je izključno odgovorna Rusija," je dejal premier Janez Janša.

"Mislim, da smo dosegli, da so Ukrajinci na nek način videli, da niso zapuščeni in da jih vsi podpiramo na daleč. Samo poljska in vatikanska ambasada sta ostali. Res imajo policijsko uro in tudi veliko civilistov je Kijev zapustilo, a Kijev je daleč od poraženega ali zasedenega mesta," je dejal premier. Nadaljeval je, da "ko smo prišli na ukrajinski vlak, so zaposleni na vlaku, sprevodniki, carina, mejni stražniki, odkrito rekli "hvala". Videlo se je, da jim naš obisk nekaj pomeni." "Mi smo bili v času, ko smo se po razglasitvi samostojne države borili z JA, osamljeni. Nobenega ministra, predsednika vlade, nikogar ni bilo k nam in spominjam se, kako hvaležni smo bili nemškemu zunanjemu ministru, ki je prišel vsaj do Celovca, da se je sestal z našim zunanjim ministrom," je povedal premier in dodal, da je obisk treh predsednikov vlad obrnil trend: prej so vsi odhajali, sedaj pa bo EU nekoga poslala kot predstavnika, pa tudi Slovenija bi morala najti kakšnega pogumnega diplomata, da bi odšel tja. "Gre za gesto, ki je enako pomembna kot materialna pomoč, ki jim jo dajemo" je ocenil premier.

"Ko bo ruska vojska oziroma vodstvo videlo, da ne morejo več napredovati in zadnje tedne so napredovali zelo malo, potem bodo pripravljeni na pogajanja. Kdaj bodo na to pripravljeni, pa bomo videli po tem, ko bodo pristali na prekinitev ognja. Dokler ni prekinitve ognja, dokler orožje govori, to niso resna pogajanja, ampak samo Rusija hoče, da so kamere obrnjene nekam drugam, ne pa v Mariupol, kjer umirajo civilisti," je povedal premier. "Glede na to, da sedaj velik del sveta verjame, da se bo Ukrajina ubranila in je pripravljen pomagati, mislim, da smo relativno blizu točke, ko se bodo pogajanja pričela," je dejal premier.

"Če bo Putin pristal na pogajanja v bližnji prihodnosti, potem ima nek izhod, če pa bo ta agresija trajala dlje časa, potem se zna z njim končati enako kot se je v bolj oddaljeni ruski zgodovini zgodilo z njihovimi carji. Je pa čas pomemben, ker ljudje umirajo," je glede tega, kaj se bo zgodilo s Putinom v prihodnosti povedal premier. "Ko smo bili tam, so nam pokazali pretresljive prizore, kar se dogaja z ljudmi v Mariupolu in nekaterih manjših obleganih krajih. Ruska vojska ima veliko tankov, veliko navidezne ali dejanske ognjene moči, in zelo nizko moralo. Od daleč streljajo, uničujejo, a za osvojitev ubranjenega mesta potrebuješ pehoto, vojake, ki so pripravljeni tvegati, tudi umreti. Ukrajinci so rekli, da se to tveganje dogaja tam, kjer so v ruskih enotah bodisi Čečeni, bodisi nekatere vojaške enote iz daljnega vzhoda in plačanci, kjer pa so ruski rekruti, pa tega praktično ni in je veliko vdaj ter dezerterstva," je navedel predsednik vlade in zaključil, da je eno od vprašanj, ki je trenutno na mizi EU to, ali omogočiti ruskim vojakom, ki dezertirajo, azil, "ker če se bodo vrnili nazaj v Rusijo, jih najverjetneje čaka kruta usoda."