Dogodek je organiziralo Veleposlaništvo Japonske v Ljubljani, na njem pa je sodeloval tudi ugledni japonski strokovnjak na področju pametnega kmetijstva prof. dr. Noboru Noguchi, prodekan fakultete za kmetijstvo Univerze Hokaido ter predsednik Združenja za kmetijski inženiring Japonske.

Minister dr. Podgoršek je na srečanju izpostavil, da Slovenija in Japonska letos obeležujeta 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. »Odnosi med našima narodoma so bili tradicionalno prijateljski in plodni. Državi imata dolgoletno zgodovino znanstvenega sodelovanja, za katerega upam, da se lahko izboljša in vodi do uspešnih skupnih projektov na področju kmetijstva, gozdarstva in hrane.«

Slovenija je marca lani postala tudi članica platforme Področje integracije znanja in inovacij, ki je v pristojnosti japonskega ministrstva za kmetijstvo. Platforma povezuje japonska podjetja, pa tudi veleposlaništva, podjetja in raziskovalce iz sodelujočih držav. »Želel bi, da bi v platformo vključili slovenska podjetja, slovenske raziskovalce in znanstvenike s slovenskih univerz, da bi skupaj z japonskimi kolegi razvijali inovativne rešitve v kmetijstvu,« je ob tej priložnosti izrazil minister Podgoršek.

V nadaljevanju svoje predstavitve je minister dr. Podgoršek izpostavil blaženje podnebnih sprememb in čim večje zmanjšanje njihovih učinkov kot splošno prioriteto. Slovenija in Japonska sta zavezani prehodu v družbo brez ogljika do leta 2050, kar je osnova za nadaljnje ukrepanje in poslovne aktivnosti tudi na področju kmetijstva.

Tako kot podnebne spremembe, sta za kmetijstvo velika izziva tudi rast prebivalstva in izguba rodovitnih kmetijskih površin. Uporaba novih tehnologij in umetne inteligence, ki spodbujata tudi bolj trajnostno kmetijsko proizvodnjo, je zato ključnega pomena za prihodnost kmetijstva, ki je - ob upoštevanju hitrega razvoja tehnoloških rešitev - tudi visokotehnološka panoga.

»Rad bi poudaril, da je digitalizacija priložnost za razvoj podeželja, saj pomaga zmanjšati vrzel med podeželskimi in mestnimi območji ter olajša njihovo povezljivost. Razvoj digitalizacije na podeželju olajša razvoj novih storitev in zaposlitvenih možnosti. Nenazadnje so digitalne tehnologije ključnega pomena za podporo okolju prijazne proizvodnje, povečanje kakovosti kmetijskih proizvodov, znižanje proizvodnih stroškov in izboljšanje razpoložljivosti zanesljivih podatkov, kar je ključnega pomena za potrošnike in njihovo prehransko varnost,« je še poudaril minister Podgoršek.

Pametno kmetijstvo ter digitalne tehnologije so potrebne za podporo okolju prijazne proizvodnje, za povečanje kakovosti kmetijskih proizvodov ter za zmanjševanje proizvodnih stroškov. Izboljšajo razpoložljivost zanesljivih informacij, ključnih za potrošnike in njihovo prehransko varnost, saj slednjim omogočajo sledljivost skozi celotno verigo preskrbe s hrano (od »vil do vilic«). Napredne tehnologije ponujajo priložnosti za učinkovitejše sodelovanje v vrednostnih verigah, in sicer s povezovanjem proizvajalcev in potrošnikov na inovativne načine. Izboljšanje pretoka informacij po agroživilskih verigah navzgor in navzdol lahko prinese številne različne koristi za proizvajalce in potrošnike, vključno s kmeti in deležniki v distribuciji in maloprodaji.