Obeležitev 90-letnice Pučnikovega rojstva je priložnost, da ponovno raziščemo, predstavimo in memoriramo temeljna sporočila njegovega življenja in delovanja – z zavzemanjem za preganjano in trpinčeno kmečko prebivalstvo je izkazal neupogljivost in kritičnost; s pismom iz zapora, v katerem je poudaril, kako si prizadeva, da ne bi sovražil tistih, ki so mu vzeli prostost, je izkazal nenasilje in nemaščevalnost; ko mu je v tujini uspelo ponovno diplomirati, doktorirati in razviti odlično znanstveno ustvarjalnost, je izkazal življenjsko moč; kot dejaven socialdemokrat je izkazal svojo zavezanost socialnemu angažmaju in demokraciji.

Doprsni kip državnika je izdelal kipar Metod Frlic. Kot je zapisala kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije Tina Fortič Jakopič, gre za "realistični portret državnika, v dostojanstveni in ponosni drži, z odločnim, a hkrati pomirjajočim pogledom. V kipu se prepletata monumentalna interpretacija politika s samozavestno držo in jasnim pogledom ter intimna interpretacija osebnosti s komaj zaznavno sproščeno in optimistično mimiko obraza. Kip zato v več pogledih sledi dvojnosti oblikovanja. Obdelava kiparske površine jasno razločuje med gornjim portretnim delom ter spodnjim delom oblačil. Zgoraj se je kipar osredotočil na natančno iskanje karakternih potez z oblikovanjem gladke površine in naturalističnim pristopom k oblikovanju. V spodnjem delu pa je površina blaga oblikovana veliko bolj svobodno, čeprav navidezen nenadzorovan nanos plasti razkriva urejeno in jasno oblikovano telo. Redka sodobna interpretacija zgodovinske državne osebnosti z natančno izoblikovanimi karakternimi in vizualnimi poudarki vsebuje visoko dokumentarno vrednost."

Nagovor ministra dr. Simonitija

Spoštovani gospod predsednik vlade, spoštovani gospe in gospodje.

Danes je 90. obletnica rojstva dr. Jožeta Pučnika. Vsako rojstvo je začetek sveta, je obet prihodnosti in upanja. Jože Pučnik je s svojo neustrašnostjo, doslednostjo, razgledanostjo in dostojanstvom ohranjal vero v življenje, v današnji in jutrišnji dan. Tako kot Prešernu mu je šlo za to, da bi "zedinil rod Slovenšne cele". Ob tem se spomnimo njegovega znamenitega stavka, izrečenega 23. decembra 1990, ki je vklesan tudi na tukajšnjem spomeniku: "Jugoslavije ni več. Gre za Slovenijo." Tu je Pučnik v časovnem loku povezan s Prešernom, povezan z zgodovino in obrnjen v prihodnost. Spomin je močnejši od minljivosti. Osebni in kolektivni zgodovinski spomin je vedno hvalnica življenja – spomin je življenje.

Ko so Jožeta Pučnika za dolga leta zaprli, so mu v najlepšem obdobju življenja prihodnost odvzeli, a priboril si jo je nazaj in znal tudi presoditi, kakšna prihodnost pripada Sloveniji. To prihodnost je videl v samostojni slovenski državi in z gotovostjo lahko rečemo, da je ostal eden njenih osrednjih stebrov.

Naj si dovolim tu obuditi osebni spomin. Pobliže sem ga osebno spoznaval ob pripravi razstave Temna stran meseca, ko je zavzeto sodeloval pri oblikovanju koncepta. Drugič pa smo se pogosto srečevali v času predsedniških volitev dobrega pol leta prej, preden se je poslovil s tega sveta. Nekateri so govorili, da je bil po volitvah resigniran. A to po mojem ne drži. Človek s takšno življenjsko izkušnjo in s takšnim življenjskim žarom, kakršnega sem imel možnost spoznavati, ni nikoli izgubil vere v življenje in prihodnost. To je bila njegova najiskrenejša drža, ki nas je vse prevzela.

Zato nas obeležje, ki stoji pred kongresnim centrom, stičišču številnih domačih in mednarodnih srečanj, spominja na človeka, ki je vedel, kaj je osebna svoboda, kaj je domovina in kaj je svobodna, demokratično urejena država. Zato – še vedno gre za Slovenijo.

Ob koncu naj se še zahvalim vsem, ki so pomagali pri postavitvi tega spomenika: mojim sodelavcem, direktorju Muzeja novejše zgodovine, direktorju Kongresnega centra Brdo in kiparju gospodu Metodu Frlicu.