Skoči do osrednje vsebine

Soproga predsednika vlade Urška Bačovnik Janša govornica na konferenci Iranke na pohodu do enakosti in svobode

Soproga predsednika vlade Urška Bačovnik Janša je z nagovorom sodelovala na konferenci z naslovom Iranke na pohodu do enakosti in svobode – boj in napredek Irank, ki jo je organiziral ženski odbor Nacionalnega sveta za odpor v Iranu (National Council of Resistance of Iran – NCRI). Slavnostna govornica na konferenci je sicer bila Maryam Rajavi.

Drugi govorniki in govornice, ki so se konferenci pridružili prek avdio- in videopovezave, so bili: Ingrid Betancourt (francoska Kolumbija), Rita Sussmuth (Nemčija), Dominique Attias (Francija), Francis Townsend (ZDA), Rama Yade (Francija), Ranjana Kumari (Indija) in baronica Betty Boothroyd (Združeno kraljestvo) ter nekateri poslanci Evropskega parlamenta in člani ameriškega senata in britanskega parlamenta.

V nadaljevanju objavljamo celoten nagovor soproge predsednika vlade na konferenci. Nagovor ni avtoriziran.

Spoštovani udeleženci, gospe in gospodje,

v veliko čast in veselje mi je sodelovati na današnji konferenci s tako številnimi uglednimi gosti in pod odličnim vodstvom Maryam Rajavi.

Maryam je morala kot muslimanka premagovati izjemne politične, družbene, kulturne in ideološke izzive, ki jih je vzpostavil vladajoči režim v Iranu. Pohvaliti moram njen pogum in zavzetost za krepitev vloge žensk. Pod njenim vodstvom so se ženske povzpele na ključne položaje v iranskem odporniškem gibanju. Občudujem delo ženskega odbora NCRI, ki ga že precej časa pozorno spremljam.

Iranke so bile v prvih vrstah na protestih proti iranskemu islamističnemu režimu. Pokazale so izjemen pogum, razum in moč. Ženske po vsem svetu smo lahko ponosne nanje. Kljub vsem njihovim junaškim prizadevanjem pa Islamska republika Iran še naprej omejuje pravice Irank in jih odstranjuje z vseh ravni družbe. Ženske v Iranu so še vedno prve žrtve režima.

Še naprej se spoprijemamo z diskriminacijskimi zakoni, nepredstavljivimi za 21. stoletje. Ženske ne morejo potovati v tujino ali dobiti potnega lista brez pisnega dovoljenja svojega moškega skrbnika, ne smejo peti in plesati, ali pa jim grozi do 15 let zapora in bičanje zaradi tako imenovanega "slabega hidžaba".

Še vedno me globoko prizadenejo številna poročila o spolnih zlorabah, ki so jim Iranke priča v zaporu. Še vedno so številne ženske usmrčene. Togi sodni sistem je zelo zaskrbljujoč. Ženske so usmrčene zaradi umora, a so v resnici le žrtve grozljivega nasilja v družini. Ubijejo zato, da ubranijo sebe in svoje otroke, saj nimajo pravnih sredstev, s katerimi bi lahko končale nasilni zakon.

Na žalost bi lahko še naštevala primere nezaslišanih razmer za ženske v Iranu, a moj čas je omejen. Zato bi izkoristila to priložnost, da svojim kolegicam na zahodu in zahodnim vladam predam zelo močno sporočilo – trdno moramo držati skupaj proti politikam iranskega režima, ki duši svobodo žensk. Besede ženskih organizacij in vlad na zahodu morajo preiti v dejanja. Irankam moramo stati ob strani!

Hvala za vašo pozornost.