"Dostop do elektronske pošte in interneta je še vedno neenakomerno razporejen, zato nova tehnologija sama po sebi ne prinaša pozitivnih sprememb, če ni vsem enako dostopna," je še dodal minister.

Sodelujoči – dr. Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, mag. Dolores Kores, direktorica Urada Republike Slovenije za mladino, Matej Slapar, župan Občine Kamnik, Rok Novak, predsednik Mladinskega sveta Kamnik, in Rok Kosec, predstavnik Mladinskega centra Kotlovnica – so med drugim razpravljali tudi o položaju mladih v Republiki Sloveniji in o novih modelih za uvajanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v demokratične procese. Na Ministrstvu za javno upravo (MJU) sicer že izvajamo aktivnosti, ki vključujejo javnost v pripravo predpisov, na primer prek portalov kot sta eDemokracija in STOP Birokraciji.

Na podlagi izsledkov raziskave o položaju mladih v slovenski družbi Mladina 2020 smo na MJU začeli z izvedbo projekta, v katerem bi mladim predstavili in približali aktivnosti, ki se izvajajo na področju politične participacije in družbene angažiranosti mladih. S tem želimo spodbuditi zanimanje mladih za politiko in politične procese ter projekt tudi izvajati na vključujoč način tako v sodelovanju z mladimi kot z organizacijami, ki se ukvarjajo z mladimi. Z njimi bomo tudi v prihodnje razpravljali o tem, kaj že imamo in kje so priložnosti, da z dodatnimi aktivnostmi dosežemo večjo sinergijo razpoložljivih možnosti in večjo udeležbo mladih v političnih procesih.

Minister Koritnik je poudaril, da je »prave rešitve za končnega uporabnika mogoče sooblikovati le v sodelovanju z njimi in vsemi ključnimi deležniki. To pa ne pomeni, da zgolj upoštevamo njihovo mnenje, ampak da skupaj z njimi izdelujemo rešitve od začetka do konca. Če pogledamo rezultate raziskave, je zaupanje mladih v politiko nizko, zato je nizka tudi njihova participacija. Mladi so prepričani, da se politiki ne ukvarjamo z mnenji posameznikov, kar da posledično vodi tudi v slabo razumevanje politike. Rezultati pa jasno kažejo, da mladi očitno sodelujejo, ko so nagovorjeni na primeren način; primer so denimo peticije, saj je takih, ki so peticijo bodisi v spletni obliki bodisi v živo že podpisali, kar 43,6 odstotka. V tem vidim pomemben potencial, ki ga moramo krepiti tudi v prihodnje in izkoristiti v kontekstu zagotavljanja širše politične participacije«.

Prednosti vključevanja posameznikov v oblikovanje rešitev pa na ministrstvu vidimo kot priložnost za zagotavljanje večje transparentnosti, odprtosti in razumevanja v samem procesu, saj to vodi v večje zaupanje do državnih institucij, ki je – sodeč po raziskavi – med mladimi zelo nizko. Nacionalne in lokalne strategije za mlade bi morale zato naslavljati področja, v katerih se mladi prepoznajo, jih spodbujati k sodelovanju in jim omogočati vpogled v učinke njihovega sodelovanja.