Skoči do osrednje vsebine

Proti raku je potrebno ukrepati takoj

Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so ob začetku 39. tedna boja proti raku, ki poteka med 7. in 13. marcem, o pomembnosti prepoznavanja znakov raka in tudi zdravstvene pismenosti spregovorili strokovnjaki onkologije, javnega zdravja, psihologije, komunikologije in zdravstvene pismenosti, ki so skupaj z Zvezo slovenskih društev za boj proti raku prebivalce pozvali, da naj ne čakajo na konec pandemije in naj proti raku ukrepajo takoj, kajti tudi rak ne čaka. Letošnji teden še posebej poudarja, kako pomembna je zdravstvena pismenost za preprečevanje in obvladovanje raka.

Ljudje se razlikujemo glede vsakodnevne skrbi za svoje zdravje ter prepoznavanja informacij, ki so  pomembne za naše zdravje, pa tudi, kdaj moramo ukrepati. Razlikujemo se tudi glede »navigacije«  skozi zdravstven sistem. Govorimo torej o zdravstveni pismenost, ki obsega znanje, motivacijo in kompetence posameznikov za dostopanje do zdravstvenih informacij, njihovo razumevanje, presojo in uporabo za vsakodnevne odločitve, povezane z zdravjem. Bolje zdravstveno pismeni verjamejo, da za svoje zdravje lahko veliko storijo sami, drugi menijo, da so pri tem dokaj nemočni. 

In kakšna je zdravstvena pismenost v Sloveniji? »Slovenska nacionalna raziskava je pokazala, da ima skoraj polovica odraslih prebivalcev Slovenije omejeno splošno zdravstveno pismenost, ena petina omejeno komunikacijsko zdravstveno pismenost, več kot 60 % pa ima omejeno navigacijsko zdravstveno pismenost. Zdravstvena pismenost je manjša pri starejših, nižje izobraženih in socialno prikrajšanih. Posamezniki z manjšo zdravstveno pismenostjo tudi slabše ocenjujejo svoje zdravje. Ti podatki so zaskrbljujoči in vprašati se moramo, kaj lahko naredimo,« je odgovorila doc. dr. Tamara Štemberger Kolnik, z Ministrstva za zdravje, ki proučuje zdravstveno pismenost tudi v okviru velikega nacionalnega projekta ZaPIS, in nadaljevala: »Ob vse hitrejšem napredku na področju zgodnje diagnostike in zdravljenja raka celo posamezniki z visoko stopnjo zdravstvene pismenosti včasih težko razumejo kompleksne informacije, ki so pomembne za njihovo zdravje in na podlagi katerih se nato odločajo in ukrepajo. Zato je zelo pomembno, da so kompleksne informacije podane na enostaven in razumljiv način. Pri nedavnem pregledu spletnih strani vladnih in zdravstvenih ustanov smo ugotovili, da so strokovno preverjene, razumljive informacije o zdravju pri nas najpogosteje dostopne na spletnih straneh državno koordiniranih programov za obvladovanje kroničnih bolezni, kot so na področju raka presejalni programi ZORA, DORA in Svit. To je razveseljivo, še posebej v času infodemije, ko se na vsakem koraku soočamo s poplavo pravilnih, napačnih in tudi zavajajočih informacij s področja zdravja.« 

Onkološki bolniki in tisti, ki jih skrbi, da imajo morda raka, doživljajo tudi veliko čustveno in psihološko stisko, kar jim dodatno otežuje ohranjanje in uporabo zdravstvenih informacij. Zato ni dovolj, da skrbimo zgolj za to, da so preverjene strokovne informacije ubesedene na enostaven in razumljiv način ter enostavno dostopne. Kaj še lahko naredimo za boljše zdravje? Tamara Štemberger Kolnik pojasnjuje: »Raziskave kažejo, da veliko lahko naredimo s spodbujanjem ljudi k temu, da prevzamejo odgovornost za svoje zdravje (povečajo samoučinkovitost) in da se bolj samozavestno spopadejo s strokovno preverjenimi informacijami in potmi skozi zdravstven sistem (se prepoznajo kot bolj kompetentni, začutijo notranjo moč, da to zmorejo in znajo poiskati pomoč). Raziskave so pokazale, da povečanje samoučinkovitosti in občutka kompetentnosti deluje ne glede na druge socialno-demografske dejavnike, ki vplivajo na zdravstveno pismenost posameznika. Za to lahko veliko naredimo tudi zdravstveni delavci in nenazadnje tudi učitelji ter vsi, ki se o teh temah pogovarjajo z ljudmi, s tem, da ljudi spodbudimo k aktivni skrbi za lastno zdravje, tako na področju preventive kot diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. Pri tem je pomembno, da jih opremimo s strokovnim znanjem tako s področja raka, kot s področja, kako navigirati skozi informacije in zdravstveni sistem v situaciji, ki je za posameznika pomembna.«

Ne čakajte na konec pandemije, proti raku ukrepajte takoj

Da rak ne čaka, se zavedajo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI). Generalna direktorica OI Andreja Uštar je ob tej priložnosti dejala: »Neprekinjena onkološka dejavnost, ki smo jo zagotavljali med epidemijo covid-19, je velik organizacijski in strokovni izziv, ki ne bi bil mogoč brez zavzetosti in požrtvovalnosti vseh zaposlenih. Zahvaljujem se tudi bolnikom za potrpežljivost in spoštovanje vseh ukrepov ter vsem društvom na področju onkologije, ki so nas podprli pri komunikaciji z bolniki.« Zgolj to, da Onkološki inštitut Ljubljana neprekinjeno izvaja onkološko zdravstveno dejavnost tudi v času pandemije, pa žal še ne zagotavlja, da ta ne bo vpliva na breme raka. Zaskrbljujoče je, da v času pandemije odkrivamo manj novih primerov raka, skrbi tudi ponovni upad napotitev na prvi onkološki pregled v zadnji tretjini leta 2021. Strokovna direktorica OI izr. prof. dr. Irena Oblak je poudarila: »Na inštitutu ves čas opozarjamo, da ob epidemiji covid-19 ne smemo pozabiti na epidemijo raka. Tudi ob tej priložnosti pozivamo prebivalce, da pazijo na zdrav življenjski slog, se udeležujejo presejalnih programov, ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika.« Obe direktorici sta Zvezi slovenskih društev za boj proti raku čestitali ob organizaciji že 39. tedna boja proti raku za uspešno delovanje ter osveščanje javnosti tudi med epidemijo.

Preračuni Registra raka RS, v katerih so odstranili vpliv staranja na breme raka, kažejo, da se število novih primerov raka v zadnjih letih veča počasneje, kot se je v preteklosti, in se pri moških celo manjša, kar kaže, da smo v Sloveniji uspešni pri preprečevanju raka ter zgodnjem odkrivanju in zdravljenju predrakavih sprememb v presejalnih programih. Doc. dr. Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, pojasnjuje: »Kar okrog 40 % vseh novih primerov raka in okrog polovico vseh smrti zaradi raka lahko preprečimo sami, z upoštevanjem Evropskega kodeksa proti raku, ki vsebuje 12 strokovno preverjenih priporočil proti raku. Priporočila so povezana predvsem z zdravim življenjskim slogom in zdravimi izbirami, cepljenjem proti okužbam, ki lahko povzročajo raka in udeležbo v presejalnih programih ZORA, DORA in SVIT.«  Vendar še tako dobra priporočila ne morejo doseči pričakovanega učinka, če jih ljudje ne poznajo, ne razumejo ali jih premalo izvajajo. Pandemija covid-19 zadev ni olajšala, saj se je v tem času pri marsikomu življenjski slog nekoliko poslabšal, ustaljene poti skozi zdravstveni sistem so na določenih točkah postale bolj kompleksne, spremenil se je tudi dostop do nekaterih zdravstvenih storitev. 

Urška Ivanuš zato poziva:»Pandemija covid-19 ni in ne sme biti razlog, da bi ljudje odlašali. Rak praviloma ni akutna bolezen in kljub dodatnim pandemskim izzivom je prav, da vztrajamo, vztrajamo pri zdravem življenjskem slogu, cepimo svoje otroke proti okužbam, ki povzročajo raka, ter se udeležujemo presejalnih programov za raka, ki delujejo od maja 2020 dalje neprekinjeno. Če opazimo simptome, sumljive za raka, kontaktiramo svojega osebnega izbranega zdravnika bodisi po telefonu ali e-pošti. In če ne uspemo prvič, poskušamo še. Če ne gre, prosimo družinske člane ali prijatelje za pomoč. Skupaj res zmoremo več. Naše zdravje je pomembno in zanj lahko zelo veliko naredimo sami.«

Na spletni strani Onkološkega inštituta Ljubljana je na voljo več informacij