Skoči do osrednje vsebine

Državni sekretar Irgolič na zasedanju kmetijskih ministrov Višegrajske skupine ter Bolgarije, Hrvaške, Romunije in Slovenije

Državni sekretar mag. Aleš Irgolič se je na povabilo madžarskega ministra za kmetijstvo dr. Istvána Nagyja udeležil druge konference kmetijskih ministrov Višegrajske skupine, V4 + Bolgarija, Hrvaška, Romunija in Slovenija. Ministri so nadaljevali dialog iz lanskega septembra v Budimpešti ter iskali skupna stališča znotraj V4 glede evropske skupne kmetijske politike.
Udeleženci konference stojijo v vrsti in se fotografirajo.

Skupinska fotografija udeležencev konference | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

1 / 2

Kmetijski ministri so se na današnjem zasedanju dotaknili aktualnih tematik, kot so trajnostni ogljični cikli, proces evalvacije in potrjevanje strateških načrtov skupne kmetijske politike (SKP), trajnostna preskrba s hrano in kratke dobavne verige.

V prvem delu zasedanja, ki je bilo namenjeno razpravi o strateških načrtih in njihovem prispevku k pravičnejšemu in bolj zelenemu evropskemu kmetijstvu, je državni sekretar Irgolič poudaril, da; »Za čim hitrejše in nemoteno potrjevanje strateških načrtov je ključen hiter odziv Evropske komisije. Zato Slovenija tudi podpira nadaljevanje strukturnega dialoga za pripravo Strateških načrtov«. V nadaljevanju je predstavil predstavil razporeditev neposrednih plačil sheme za podnebje in okolje ter način doseganja ciljev Strategije od vil do vilic. Ob tem je dodal, da veliko pozornost Slovenija v novem programskem obdobju posveča tudi ekološkemu kmetijstvu. Zato bo finančno podpirala naložbe za spodbujanje nadstandardnih praks za okolje, naravovarstvo in prilagajanje na podnebne spremembe.

Sledila je razprava o vlogi kmetijstva in varstva tal pri doseganju ciljev podnebne nevtralnosti. Pri tem je državni sekretar povedal, da v novem strateškem načrtu načrtujemo spodbude za vse elemente, ki pospešujemo sekvestracijo ogljika in bodo vključene v intervencijske Sheme za podnebje in okolje ter kmetijsko-okoljska podnebna plačila. Dodal je, da sledimo tudi obvezam za zmanjševanje emisij metana. Ob tem je izpostavil, da moramo za večjo vključenost kmetov v trajnostne ogljične cikle upoštevati različne dejavnike; »Vzpostaviti je treba ustrezen EU okvir za certificiranje odvzemov ogljika in zmanjševanje ostalih emisij iz kmetijstva, ki mora biti prijazen do kmeta in preprost, upoštevati pa je treba različne dejavnike, s katerimi se soočajo kmetijska gospodarstva v EU tipe tal podnebne značilnosti ter različne strukturne specifike«. Poudaril je tudi pomen javne službe kmetijskega svetovanja in njene vloge pri prenosu znanja ter spodbujanju kmetijskih praks, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov oziroma ohranjajo sekvestracijo ogljika.

V zadnjem delu zasedanja so se ministri pogovorili o pozitivnih učinkih kratkih dobavnih verig, kjer je državni sekretar Irgolič izpostavil, da se v Sloveniji 80% vseh kmetijskih proizvodov, ki jih pridelajo kmetje, odkupi in proda s posredovanjem zadrug; »Veliko jih ima v lasti tudi trgovine, ki zagotavljajo oskrbo lokalnega prebivalstva. Vseeno na tem področju vidimo še veliko možnosti za krepitev kratkih verig in zagotavljanje lokalno pridelanih kmetijskih proizvodov končnemu potrošniku. Te trgovine upravljajo zadruge same ali pa so franšizne trgovine večjih trgovskih sistemov«.

Ob zaključku konference so ministri podpisali tudi skupno deklaracijo, kjer so se zavezali k skupnem sodelovanju pri razvoju prihodnosti evropske skupne kmetijske politike.