Projekt celovite obnove Prešernove domačije v Vrbi so na novinarski konferenci, ki je potekala 1. marca 2022 v prostorih Ministrstva za kulturo, predstavili dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo, mag. Alenka Kuševič, vodja projekta obnove na Ministrstvu za kulturo, Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Aleksander Ostan, arhitekt iz arhitekturnega biroja Atelje Ostan Pavlin.

Kot je uvodoma povedal minister dr. Simoniti, je Ministrstvo za kulturo v zadnjih dveh letih posvetilo posebno pozornost večjim investicijskim projektom po vsej Sloveniji, kot so izgradnja arhivske enote Pokrajinskega arhiva Maribor v Murski Soboti (Muralist), obnova Auerspergove železarne na Dovru, stavbe za Arhiv Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve in amfiteatra ob Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Med te projekte pa sodi, je dodal minister, tudi celovita obnova Prešernove domačije v Vrbi. Ob ogledu domačije leta 2020 je bil minister osupel "nad uboštvom, ki je sijalo iz te hiše. Bila je taka, kot se je spomnim kot otrok. To pomeni, da se desetletja ni vlagalo v to, da bi simbolno pridobila na tistem značaju, ki taki hiši pripada. Takrat je padla odločitev, da takoj pristopimo, da se to uredi. Ne rečem, da niso že pred tem obstajali načrti ali poskusi, da bi to domačijo obnovili, vendar ni prišlo do kakšnih bistvenih premikov."

S tem, da stanje hiše doslej ni bilo vredno tega, kar hiša predstavlja za nas in našo državotvornost, se je strinjal tudi generalni direktor zavoda Jernej Hudolin. Ob tem je pojasnil, da rojstna hiša kot muzej temelji na zasnovi Frana Saleškega Finžgarja iz leta 1932, ko je bil pobudnik za odkup hiše in njeno preureditev v muzej. Hiša so uredili kot muzej leta 1939 ni velja za prvi muzealiziran spomenik v Sloveniji. Zavod za varstvo kulturne dediščine je že dolgo vpet v varovanje Prešernove rojstne hiše, ob tokratni načrtovani celoviti obnovi je pripravil konservatorski načrt.

Arhitekt Ostan je predstavil arhitekturno zasnovo obnove, ki je, kot pravi, odgovorno delo, saj gre za kulturni in simbolni objekt, zato so se v biroju dela lotili interdisciplinarno v sodelovanju s številnimi strokovnjaki. V ospredju je predvsem obnova gospodarskega poslopja z okolico, ki predvideva ureditev sprejemnega centra za obiskovalce s trgovino s spominki, razstavnega prostora s sodobno stalno razstavo o Prešernu, večnamenskega prostora za kulturne dogodke in predavanja, sanitarij za obiskovalce in zaposlene, pisarn za zaposlene, zunanjega prireditvenega prostora, vrta in sadovnjaka. Prvi stik z obiskovalci bo, kot je pojasnil Ostan, predstavljal prav gospodarski objekt. Vzporedno z obnovo gospodarskega poslopja bodo potekala konservatorsko restavratorska dela za obnovo Prešernove rojstne hiše.

Namen obnove je torej vzpostaviti kulturni in interpretacijski center, ki bo nudil večplasten vpogled v Prešernovo življenje in delo ter obenem hišo skupaj z gospodarskim poslopjem predstaviti kot celovito gorenjsko kmečko domačijo (z bivalnim objektom, gospodarskim poslopjem z dvoriščem, vrtom z vodnjakom in sadovnjakom).

Projekt je vključen v nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (2021–2026). Predvidena investicijska vrednost projekta, ki bo izveden predvidoma v obdobju 2022–2023, je okoli 2.000.000 evrov.

Trenutno sta v izdelavi projektna dokumentacija za izvedbo (PZI) za obnovo gospodarskega poslopja z okolico in izvedbeni scenarij stalne razstave o Prešernu v gospodarskem poslopju in hiši. Konservatorski načrt s popisom del za obnovo Prešernove hiše z vrtom je izdelan.

Minister dr. Simoniti je ob koncu novinarske konference poudaril, da si Ministrstvo za kulturo s projektom prizadeva, da bi stanje Prešernove rojstne hiše v Vrbi s svojo okolico ustrezalo njeni simbolni in stvarni vrednosti.