Delovna skupina 2 v poročilu poudarja nujo prilagajanja ter sprejetje ukrepov, s katerimi se zaščiti prebivalstvo in biodiverziteto pred neizogibnimi učinki podnebnih sprememb. Opozarja, da je izpostavljenost podnebnim vplivom velika po vsem svetu, vendar so najbolj ranljive države v razvoju, ki se težje soočajo z vedno bolj pogostimi in intenzivnimi pojavi izrednih vremenskih dogodkov, kar je že povzročilo nekaj nepovratnih vplivov, saj so naravni in človeški sistemi potisnjeni čez njihovo zmogljivost za prilagajanje.

Poročilo tudi izpostavlja 127 ključnih tveganj in svari pred t. i. točkami preloma, temperaturnimi mejniki, ki pomenijo začetek nepovratnih sprememb in potencialne spremembe katastrofalnih razsežnosti, vključno z izpustom dodatnih količin toplogrednih plinov. Že zdaj se soočamo z vse več nepovratnimi spremembami podnebja, zaradi katerih je ključnega pomena, da države bistveno povečajo vlaganje v ukrepe prilagajanja. Poročilo poudarja, da trenutna prizadevanja za prilagajanja nikakor ne dohajajo izredne rasti in povečane izraženosti podnebnih vplivov in tveganj. Ob tem pa prilagajanje večinoma neenotno naslavlja vrzeli v prilagajanju, velikokrat daje prednost bližnjemu in takojšnjemu zmanjševanju tveganj, kar zmanjšuje priložnosti za transformativno prilagajanje, ob tem pa trči na mehke in trde meje prilagajanja. Vedno več je tudi dokazov o slabem prilagajanju, ki še povečuje ranljivost, izpostavljenost in tveganja. Dejavniki, ki omogočajo prilagajanje so politične zaveze in njihovo izpolnjevanje, institucionalni okviri, politike in instrumenti z jasnimi cilji in prioritetami, okrepljeno znanje o vplivih in rešitvah, mobilizacija in dostop do dovoljšnih finančnih virov, spremljanje in evalvacija ter vključujoči procesi vladanja.

Poročilo izpostavlja ključno vlogo, ki jo imajo podnebni učinki na gospodarstvo in dobrobit držav, ter prvič obravnava znanstvene izsledke v okviru različnih disciplin z zavedanjem medsebojne odvisnosti podnebja, ekosistemov in človeških družb. Podnebne spremembe povečujejo že obstoječe neenakosti znotraj držav in med državami, kar se bo le še pospeševalo, če mednarodna skupnost ne bo ukrepala s ciljnimi ukrepi. Z največjimi izzivi se soočajo države v razvoju, kjer so stroški prilagajanja pet- do desetkrat večji od trenutno razpoložljivih javnih podnebnih sredstev. Svetovno ukrepanje za podnebno odporen razvoj je bolj nujno kot ocenjeno predhodno, in celovite, učinkovite in inovativne rešitve lahko povežejo blaženje in prilagajanje za spodbuditev trajnostnega razvoja. Podnebno odporen razvoj je mogoč ko vlade, civilna družba in zasebni sektor sprejemajo vključujoče razvojne izbire, ki so usklajene čez nivoje upravljanja, sektorje in časovne okvirje ter podprte s političnim vodenjem, institucijami, viri, ter podnebnimi storitvami ter orodji za podporo pri odločanju. Ključno za ohranitev biotske raznovrstnosti in ekosistemov v luči podnebnih groženj je tudi učinkovito zavarovanje med 30 in 50 % območij na kopnem, voda in oceanov.

Ne nazadnje poročilo tudi opominja, da imajo ukrepi prilagajanja zgolj omejen vpliv; ukrepi blaženja ostajajo ključni del na podnebje odpornega razvoja, saj se meje prilagajanja hitro približujejo. Kot je Delovna skupina 1 IPCC v lanskem poročilu o znanstvenih temeljih podnebnih sprememb izpostavila, se povišanje povprečne globalne temperature ozračja glede na predindustrijsko dobo na več kot 1,5 stopinje pričakuje že v naslednjih 20 letih, zato so ambiciozni in čimprejšnji ukrepi na področju zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov bistvenega pomena za zmanjšanje vplivov, tveganj in ranljivosti držav. Ti ukrepi bi posledično zmanjšali potrebo po skrajnih ukrepih na področju prilagajanja, kot so migracije, ne bodo pa v celoti zmanjšali izgub in škod zaradi vplivov podnebnih sprememb.

IPCC je  vodilno svetovno telo za oceno podnebnih sprememb, ki sta ga leta 1989 ustanovila Program ZN za okolje in Svetovna meteorološka organizacija z nalogo pregleda in vrednotenja znanstvenih izsledkov s področja podnebnih sprememb. Njegova poročila odražajo najnovejša znanstvena dognanja in predstavljajo povzetek ključnih dognanj, pri pripravi katerih sodelujejo znanstveniki s celega sveta prostovoljno. Ugotovitve IPCC usmerjajo zakonodajalce in organizacije po vsem svetu pri ukrepih blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, odkar je izšlo Prvo ocenjevalno poročilo v letu 1990.

Poročilo Delovne skupine 2 IPCC je del šestega ocenjevalnega kroga in sledi poročilu Delovne skupine 1, ki je v avgustu 2021 izpostavilo nedvomen vpliv človekove dejavnosti na procese podnebnih sprememb in glavne zaznane in pričakovane posledice podnebnih sprememb. Delovna skupina 3 bo izdala svoje poročilo o blaženju podnebnih sprememb v aprilu tega leta, nakar bo IPCC združil ugotovitve vseh delovnih skupin v Sinteznem poročilu, katerega objavo se pričakuje v septembru 2022.

Več informacij:

• Podnebne spremembe 2021: Fizikalne osnove in stanje v Sloveniji (Poročilo IPCC 2021, Povzetek za odločevalce z dodanim opisom stanja v Sloveniji, ARSO),
• Podnebne spremembe, portal z informacijami o preteklih podnebnih spremembam in podnebnih projekcijah za Slovenijo do konca 21. stoletja,
• Več o prilagajanju podnebnim spremembam v Sloveniji,
• Portal Evropske okoljske agencije za prilagajanje (s poročili po državah),
• Spletna stran IPCC.