Sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2022–2029
S potrditvijo novega nacionalnega programa za kulturo za obdobje 2022–2029 v Državnem zboru 22. februarja 2022 ima področje kulture po več kot štirih letih, odkar se je iztekel zadnji veljavni dokument, znova podlago, ki opredeljuje vlogo kulture v razvoju Slovenije in slovenskega naroda ter javni interes zanjo, področja kulture, na katerih se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, in usmeritve na področju investicij v javno kulturno infrastrukturo.
Po izteku zadnje veljavne Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 predhodnim ministrom za kulturo ni uspelo pridobiti soglasja širše javnosti oziroma pripraviti dokumenta za sprejetje na vladi. Priprava Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2018–2025 je bila zaradi nenaklonjenih odzivov javnosti novembra 2017 ustavljena v medresorskem usklajevanju.
Nov predlog nacionalnega programa za kulturo se je začel pripravljati leta 2019 v času ministra mag. Zorana Pozniča in je bil 16. marca 2020 predan sedanjemu ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju kot interni akt v okviru primopredaje. Zaradi nekaterih ključnih novih dejstev, predvsem upoštevanja posledic pandemije covida-19 na kulturni sektor, rekordnega zvišanja proračunov Ministrstva za kulturo v letih 2021 in 2022, uveljavitve Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi v proračunih Ministrstva za kulturo, zagotovitve dodatnih sredstev za kulturni sektor v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, upoštevanja pripomb strokovnih služb Ministrstva za kulturo, usklajevanja predloga z veljavnimi pravnimi podlagami in drugimi resorji, kakor tudi zaradi vključevanja pripomb v okviru javne obravnave je bil prvotni predlog vsebinsko predelan.
Dejstvo, da je pozitivno mnenje na predlog dokumenta podal Nacionalni svet za kulturo, da je na osnutek v okviru javne obravnave prispelo 38 odzivov, ki so skoraj vsi pohvalili pripravo strateških usmeritev kulturne politike, in da je bil dokument potrjen tudi na 107. seji Vlade Republike Slovenije 17. decembra 2021, kaže na to, da ima Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029 širši javni konsenz, ki ga v preteklih letih ni bilo mogoče doseči. Zdaj je to s 46 glasovi za in 37 proti potrdil še Državni zbor.
Z novo opredelitvijo nacionalnega programa za kulturo predstavlja Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029 strategijo kulturne politike za obdobje osmih let, v nasprotju z dosedanjimi štiriletnimi programi, ki so v praksi delovali bolj kot akcijski načrti in se niso posvetili vidiku celote.
Sprejetje resolucije o nacionalnem programu za kulturo zagotavlja Ministrstvu za kulturo podlago za predlaganje zakonskih sprememb (npr. podaljšanja veljavnosti Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi po letu 2027) in sprejetje drugih pravnih aktov, ki zadevajo področje kulture, za načrtovanje in operativno izvajanje vsakoletnih programskih in projektnih razpisov na področju umetnosti, načrtovanje in operativno izvajanje programov, ki se financirajo iz evropskih sredstev, določitev prioritet na področju vlaganja v javno kulturno infrastrukturo, večje povezovanje z drugimi resorji in krepitev mednarodne prepoznavnosti slovenske kulture v svetu.
Resolucija celostno obravnava in povezuje vrsto različnih področij, s ciljem oblikovanja celovite in heterogene strategije na področju kulture. Njeno poslanstvo je, da se slovensko kulturo uveljavi kot pomemben družbeni dejavnik, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenske narodne substance tako doma kot v svetu. Za dosego tega se povezuje z drugimi sektorji, s ciljem sooblikovanja ustvarjalne, povezane in trajnostno usmerjene demokratične družbe.
Glavni strateški cilji Resolucije o nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2022–2029 so:
- okrepiti vlogo kulture kot povezovalne in združevalne sile v javnem življenju, še posebej pri oblikovanju slovenske narodne identitete, domoljubne in državotvorne zavesti in družbene etike,
- zagotavljati kulturni pluralizem, svobodo izražanja in enake možnosti za ustvarjanje,
- skrbeti za slovenski jezik ter okrepiti vlogo in pomen slovenskega jezika znotraj enotnega slovenskega kulturnega prostora in v mednarodnem okolju, vključno s skrbjo za Slovence v zamejstvu in po svetu,
- skrbeti za ohranjanje in razvijanje kulturne identitete narodnih skupnosti Madžarov in Italijanov, romske skupnosti, skrbeti za pripadnice in pripadnike etničnih skupin in ranljivih skupin,
- spodbuditi medresorsko povezovanje kulture, še posebej z gospodarstvom, turizmom in izobraževanjem ter zagotoviti prisotnost kulturnih vsebin znotraj politik drugih resorjev,
- zagotoviti vzpostavitev vzdržnega, učinkovitega in transparentnega sistema financiranja kulture,
- upoštevati trenutno situacijo in razvojne perspektive na področju kulturnega sektorja ter vzpostaviti pogoje za njegovo prilagodljivost na spremembe in razvoj z zmanjševanjem administrativnih ovir, izobraževanjem in usposabljanjem,
- pospešiti digitalizacijo ter uvajanje novih tehnologij in sodobnih pristopov na področju kulture,
- zagotoviti posodobitev in izgradnjo nujno potrebne javne kulturne infrastrukture,
- zaščititi in promovirati slovensko kulturno dediščino, vključno s prizadevanji za ohranjanje naravnega okolja,
- okrepiti vključenost prebivalstva v kulturno dogajanje, še posebej na področju razvijanja kulturne zavesti pri otrocih in mladini, poudarjanja kulturne vzgoje kot vseživljenjskega učenja in razvijanja ljubiteljske kulture,
- decentralizirati slovenski kulturni prostor in povečati dostopnost kulture na celotnem ozemlju Republike Slovenije in širše znotraj enotnega slovenskega kulturnega prostora – doseči večjo zastopanost kulture na regionalni in lokalni ravni,
- okrepiti navzočnost kulturnih vsebin v medijih in vzpodbuditi refleksijo o kulturnih dosežkih doma in v tujini,
- okrepiti mednarodno promocijo slovenske kulture in doseči večjo prepoznavnost Republike Slovenije in njene kulturne dejavnosti v mednarodnem okolju.