Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade Janez Janša in poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki o evropski perspektivi Ukrajine

Predsednik vlade Janez Janša je skupaj s poljskim predsednikom vlade Mateuszem Morawieckim na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in vse člane evropskega sveta naslovil pismo, v katerem je izpostavljen pomen evropske perspektive Ukrajine.

Portretna slika Janeza Janše in Mateusza Morawieckega..

Predsednik vlade Janez Janša in poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki. | Avtor Kabinet predsednika vlade

"Imamo znanje in izkušnje, da izpeljemo strateške rešitve. Potrebujemo ambiciozen načrt za sprejem Ukrajine v EU do leta 2030," je med drugim izraženo v pismu.

V nadaljevanju objavljamo celotno pismo.

Spoštovani predsednik Evropskega sveta!

Pred dobrimi tridesetimi leti, ob koncu hladne vojne, smo se dogovorili, da bomo skupaj izpolnjevali zgodovinska pričakovanja nove dobe demokracije, miru in enotnosti v Evropi. Tako smo tudi na enakem dostojanstvu suverenih držav postavili normativne temelje ureditve po hladni vojni. To pa je ogrodje njihovega sodelovanja pri skupnem upoštevanju potreb in želja naših narodov ter krepitvi miru in varnosti v Evropi. Temelji varnostnega reda celotne svobodne in mirne Evrope vključujejo odrekanje grožnji ali uporabi sile zoper ozemeljsko celovitost ali politično neodvisnost katere koli države ter popolno spoštovanje svobodne odločitve držav o lastni varnostni ureditvi in odnosih. 

V zvezi s tem je še zlasti pomemben budimpeški memorandum (1994), ki ga zdaj očitno krši ena od njegovih podpisnic, in sicer Rusija. V zameno za to, da Ukrajina s svojega ozemlja umakne vse jedrsko orožje, so podpisnice memoranduma Ukrajini ponudile varnostna zagotovila pred grožnjami ali uporabo sile proti njeni ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti. Poleg tega so se zavezale, da bodo spoštovale suverenost Ukrajine in njene obstoječe meje ter se vzdržale gospodarske prisile, ki je namenjena podrejanju Ukrajine njihovim lastnim interesom. Rusija vse te zaveze krši že od leta 2014. Poleg tega nedavna odločitev Kremlja, da prizna obe separatistični ozemlji v Ukrajini za neodvisna subjekta, pa tudi njegova že izvršena odloka, ki odrejata tako imenovano mirovno misijo na teh ozemljih ob množičnem kopičenju ruskih sil blizu meje z Ukrajino, pomenijo dodatne jasne kršitve mednarodnega prava ter očitno stopnjevanje agresije in sovražnosti do Ukrajine.

Vsi omenjeni ukrepi, dejavnosti in odločitve Kremlja pomenijo odkrito in neposredno grožnjo ne le Ukrajini, temveč tudi miru in stabilnosti v Evropi. Na to grožnjo se moramo močno in enotno odzvati, tudi z uvedbo takojšnjih sankcij.

Iti pa moramo še veliko dlje. Evropski svet mora zadevo strateško oceniti in sprejeti drzne politične odločitve.

Po drugi svetovni vojni je bilo Severnoatlantsko zavezništvo tisto, ki je vzpostavilo vojaško ravnovesje s Sovjetsko zvezo in Varšavskim paktom ter tako zavarovalo zahodno Evropo. Vendar pa dokončnega uspeha v hladni vojni ni prinesla uporaba orožja, temveč vrednote zahoda in njegovega načina življenja.  Prav svoboda in politični pluralizem, ki se uresničujeta v demokracijah in ju ščiti pravna država, ter ekonomska svoboda so prinesli blaginjo in premagali sovjetski komunizem. Ljudje so skušali pobegniti z vzhoda na zahod. »Vrnitev v Evropo« je bil bojni klic tiste dobe.

Kremelj se boji, da bi se ta proces ponovil. Boji se primerjav čez deset let, ko bi blaginja in svoboda v Ukrajini neposredno vplivala na notranjepolitična dogajanja v Ruski federaciji.

Tudi zdaj moramo znova vzpostaviti ravnovesje, preprečiti vojaško grožnjo in braniti evropski red. Močna in odločna čezatlantska enotnost je nujni temelj za to. Zato moramo nadgraditi in razširiti svetovalno misijo Evropske unije v Ukrajini. To pa še ni dovolj. V izrednih razmerah je treba izredno ukrepati.

EU pri rusko-ameriških pogovorih ne sme biti potisnjena na stranski tir. Na ta izziv se mora odzvati po najboljših močeh, s pogumom in strateško, dolgoročno vizijo. EU mora zagotoviti, da bodo pomoč, omogočanje in varovanje klica k »vrnitvi v Evropo« še naprej njeno odločilno poslanstvo. Ukrajincem mora vlivati upanje in jih spodbujati, da vztrajajo pri obrambi svoje domovine, njene suverenosti in demokracije. Še naprej jim mora pomagati graditi močno, živahno, demokratično in cvetočo Ukrajino.

Se lahko EU uspešno odzove na ta zgodovinski izziv? Lahko in tudi mora. EU ima znanje in izkušnje za izvedbo strateške rešitve: dobro razviti instrument, imenovan širitev. Pripraviti moramo smel in oprijemljiv načrt za hitro vključitev Ukrajine v EU do leta 2030.

Načrt mora biti natančen, z jasno opredeljenimi koraki, časovnim načrtom in jamstvom za članstvo do leta 2030 ob predvidevanju, da bodo za to izpolnjeni potrebni pogoji. V prvi fazi načrta je treba sprejeti odločitev o takojšnjem priznanju evropske prihodnosti Ukrajine in ji dodeliti status kandidatke za članstvo v EU po vložitvi prošnje za članstvo v EU. Tej nalogi je treba prilagoditi postopkovni, upravni in institucionalni okvir EU. V podporo procesu je treba zagotoviti ogromna finančna sredstva. Prepričani smo, da bi morale bogate izkušnje EU z različnimi širitvenimi valovi in procesi, na katere se moramo zdaj opirati, zagotoviti, da smo pripravljeni na ta zgodovinski izziv in odgovornost.

Enak načrt je treba pripraviti za Gruzijo, Moldavijo in vse naše partnerice Zahodnega Balkana, ki že imajo jasno evropsko prihodnost.

Zadržki, ki lahko izhajajo iz dejstva, da Ukrajina ne nadzoruje vsega svojega ozemlja, ne morejo biti argument proti temu. EU je že dokazala, da lahko take ovire ustrezno premaga.

Proces ima lahko le pozitivne učinke:

  1. EU se na ta način osredotoča na nadaljevanje svojega temeljnega zgodovinskega poslanstva v skladu s svojimi vrednotami in načeli.
  2. Prebivalci Ukrajine bodo dobili strateško upanje in spodbudo, da vztrajajo pri obrambi svoje domovine, njene suverenosti in demokracije. Realna pričakovanja glede članstva bodo v pomoč pri spodbujanju in usmerjanju pozornosti na prizadevanja, potrebna za odločno nadaljevanje in izvajanje potrebnih reform. To bo odločilno prispevalo k zaustavitvi odseljevanja in bega kapitala iz Ukrajine, zaradi česar bo postala privlačna za tuje naložbe, ter olajšalo njen gospodarski in družbeni razvoj.

Kako bi tak načrt vplival na naše odnose z Rusijo?

Proces evropskega povezovanja in pristop evropskih držav, ki želijo biti članice Evropske unije, nista usmerjena proti nikomur. Nista usmerjena proti ruskemu ljudstvu in na noben način ne ogrožata Rusije. 

Pristop Ukrajine k EU bo odločilno prispeval k povečevanju njene blaginje, blaginje njenega prebivalstva in moči njenega gospodarstva. To bo strateško vplivalo na odnos ruskega prebivalstva do EU in s tem do Ukrajine, saj bo Rusija imela koristi tudi od večjih priložnosti, ki jih omogoča močnejša gospodarska in trgovinska dejavnost z razširjeno in živahno EU.

Tudi po pristopu novih članic k EU, vključno z Ukrajino, bo EU ostala odprta za sodelovanje z Rusijo. Intenzivnost tega sodelovanja bo odvisna izključno od njene pripravljenosti, da postane članica družine na dogovorjeni skupni podlagi, ki je temeljna tudi za države članice EU. To lahko vodi tudi do oblikovanja strateškega partnerstva med EU in Rusko federacijo, cilj, ki smo si ga nekoč zadali in za katerega EU ostaja odprta. Predvsem pa načrt EU pušča odprta vrata tudi za Rusijo, če bodo njeni državljani nekoč izrazili željo po »vrnitvi v Evropo«.

Čas je za hitre in pogumne odločitve. Za Evropo se je treba nenehno boriti. Zgodovinski nauk zadnjih dveh desetletij je, da če se ne širi EU, se širi nekdo drug. Zdaj plačujemo ceno za to, da temu nismo namenjali pozornosti Učimo se iz tega, saj bo cena nevednosti v prihodnje le še rasla.

Sprejmite prosim, gospod predsednik, izraz najinega najglobljega spoštovanja.

S spoštovanjem.

Janez Janša

predsednik vlade

 

Mateusz Morawiecki

predsednik vlade

 

V vednost:

članom Evropskega sveta