V okviru pandemije COVID-19, v kateri se je izkazalo, kako pomemben je v EU skupni odziv na področju zdravja, so ministri za zdravje držav članic na neformalnem srečanju razpravljali o načinih za olajšanje splošnega dostopa do zdravstvenega varstva na podlagi ambicioznega projekta za „evropsko zdravstveno unijo“.

Francosko predsedstvo prioritete predsedovanja na področju zdravja gradi na že izoblikovanem ter v delu že uresničenem predlogu Evropske komisije o oblikovanju Evropske zdravstvene unije. Z zaključkom pogajanj na zakonodajnem predlogu uredbe o čezmejnih zdravstvenih grožnjah, ki jih želi francosko predsedstvo doseči, bo zaključena sprememba ključnih zakonodajnih aktov v okviru Evropske zdravstvene unije. Dodatno vidi francosko predsedstvo na podlagi dosedanjih izkušenj in zagona pri obravnavi številnih zdravstvenih področij (kot na primer protimikrobna odpornost, redke bolezni, digitalno zdravje, Evropski načrt za boj proti raku ter delu v okviru krepitve evropskih stališč in vloge na področju svetovnega zdravja v mednarodnih forumih) na evropski ravni priložnost za še tesnejše povezovanje med državami članicami pri obravnavi zdravstvenih vprašanj.

Osrednja tema razprave med ministri in vodji delegacije na neformalnem srečanju je bila tako krepitev javno-zdravstvene Unije. Evropska unija se je s tako imenovano Evropsko zdravstveno Unijo odzvala ter pripravila na morebitne prihodnje nove izbruhe čezmejnih nevarnosti za zdravje. To ponazarjata sveženj Evropske zdravstvene unije in hitra implementacija organa Evropske unije za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere HERA (angleško Health Emergency Preparedness and Response Authority). Poleg tega so lahko izkazale svojo solidarnost in vzpostavile ustrezen evropski okvir za nujno podporo raziskavam, razvoju, proizvodnji, dostopu do varnih, učinkovitih zdravstvenih izdelkov in medicinskim protiukrepom. Evropski farmacevtski okvir, ki je med krizo pokazal prožnost, bi bilo treba pregledati do konca leta 2022, da bi dodatno podprli inovacije in naložbe ter zagotovili boljši dostop do zdravil. Ministri in vodje delegacij so enotno podprli razpravo o javno-zdravstveni Uniji. Zavezali so se, da bodo glede na izkušnje preteklih dveh let, ki jih je zaznamovala pandemija COVID-19, okrepili nadaljnje tesno sodelovanje in koordinacijo na področju javnega zdravja, še posebej na področju redkih bolezni, v boju proti raku in odpornost proti antimikrobikom, ter sledili zavezanost k javno-zdravstveni Uniji. Prav tako so se države članice zavezale k podpori pri delovanju Evropske Komisije na navedenih področjih. Skupaj z sedanjim triom predsedstev bodo vodili razmišljanje o prihodnji krepitvi Evropske zdravstvene Unije, upoštevaje nacionalne pristojnosti, tako da bosta pristopa »eno zdravje« in »zdravje v vseh politikah« postala realnost.

Državna sekretarka Forte je v svojem nastopu poudarila, da se je Slovenija vedno zavzemala za to, da zdravje ostane visoko na političnem dnevnem redu EU, pri čemer je pomembno doseganje sinergij med zdravstveno politiko in drugimi politikami EU. V zvezi s tem bi pozdravili redna prizadevanja za usklajevanje na ravni EU, ki bi temeljila na strateškem pristopu, ki bi okrepil suverenost in odpornost Unije. Zato Slovenija pozdravlja zamisel francoskega predsedstva, da bi okrepili „Unijo javnega zdravja“, da bi se spopadli s čezmejnimi nevarnostmi za zdravje in obravnavali druga pomembna zdravstvena vprašanja z boljšim strukturiranim usklajevanjem na ravni EU. Področje nenalezljivih bolezni (redke bolezni, rak, protimikrobna odpornost in duševno zdravje) bi lahko imelo veliko koristi od boljšega sodelovanja med državami članicami s podporo finančnih instrumentov EU. Državna sekretarka je še izpostavila, da Slovenija podpira nadaljnji razvoj skupnega pristopa „eno zdravje“, kot je bil sprejet v Akcijskem načrtu EU o odpornost proti antimikrobikom in Evropskem načrtu za boj proti raku, ki temelji na pristopu „zdravje v vseh politikah“. Oba načrta sta povečala ozaveščenost in okrepila ukrepe v državah članicah in EU. Skupni okvir bi bil tako dobrodošel tudi za nenalezljive bolezni. Zdravstveni sistemi so sicer zapleteni, vendar zdravje je in mora ostati temeljna vrednota. Če pogledamo nazaj, so bili nekateri najdragocenejši dosežki evropske zdravstvene zakonodaje doseženi ravno po različnih izbruhih pandemij.