Obisk je ministrica pričela z ogledom Gospodarskega centra Interesne skupnosti selskih kmetov. Predsednik skupnosti Nanti Olip je z odborniki ministrici razkazal večnamensko stavbo, pri izgradnji in obnovi katere je pomagala tudi Republika Slovenija. Sprehodili so se čez klavniške in mesnopredelovalne prostore, hladilnico, skladišče, seminarski in prireditveni prostor. Kot so povedali, so vsi prostori namenjeni uporabi celotni skupnosti. Ministrica je pozdravila njihova prizadevanja in preplet gospodarskih, izobraževanih in družabnih aktivnosti ter poudarila, da je močno gospodarstvo ključno tudi za dejavnosti na področju jezika, kulture in ohranjanja narodne zavesti.

Ministrico je pot v nadaljevanju vodila v Farni dom v Selah, kjer jo je sprejela predsednica Katoliškega prosvetnega društva Planina v Selah Milena Olip s sodelavci. Povedali so, da so čas epidemije izkoristili za prenovo električne napeljave, prav sedaj pa potekajo tudi dela za ureditev dodatnega večnamenskega prostora. V nadaljevanju je beseda tekla o bogati dejavnosti društva, ki letno izvede okoli 30 prireditev. Težišče njihovega rednega delovanja je na gledališki dejavnosti, so edini, ki imajo še vedno dve odrasli gledališki skupini, literarnih branjih, predavanjih, razstavah, izobraževanjih, filmskih večerih in koncertih za mladino.  Predstavili so tudi številne načrte, tako v okviru rednega delovanja kot tudi v luči 120. obletnice, ki jo obeležujejo letošnje leto. Ministrica jim je čestitala ob tem pomembnem jubileju in jim zaželela, da jim uspe načrtovane dejavnosti izvesti v obliki in obsegu kot so si ga zastavili. Sledil je pogovor s poslovodjo Instituta Urban Jarnik Martino Piko Rustia. Inštitut, ki širom Koroške deluje na področju ohranjevanja in zapisovanja krajevnih in ledinskih imen, ima svoj uspešen začetek v prav v Selah. Trenutno pa v sodelovanju z občino Sele pripravljajo tudi uradni zemljevid s slovenskimi ledinskimi imeni. Še pred obiskom Farnega doma so ministrico peljali tudi do bližnje cerkve, kjer se je med drugim ustavila pri spominski plošči trinajstih selskih žrtev.

V popoldanskem delu se je ministrica srečala z ravnateljico Ljudske šole v Selah Lucijo Olip. Šola izvaja dvojezični pouk, en teden v slovenščini, drug v nemščini. Ravnateljica je z ministrico spregovorila o delovanju in stvarnosti šole ter razkazala prostore. Predstavili pa so tudi športno-jezikovni projekt Kampus, v okviru katerega šola v sodelovanju s Slovensko športno zvezo in Športnim društvom DSG Sele učencem ponuja dve dodatni uri športa na teden, ki ju prepletejo s posebno skrbjo za slovenski jezik.

Sele so s svojo edinstveno lego raj za ljubitelje različnih športnih dejavnosti, zato ni presenetljivo, da je največje društvo prav Športno društvo DSG Sele-Zell. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1960, ko je takratni kaplan Ivan Matko prepoznal željo mladih Selanov po športnem udejstvovanju, ima danes več kot 500 članov, ki se združujejo v šest sekcij: hokejsko, nogometno, nordijsko smučarsko in namiznoteniško sekcijo ter kulturni odsek. Trenutno najbolj znana in uspešna članica društva je biatlonka Dunja Zdouc iz Radiš, ki je pravkar na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu. Predsednik društva Manfred Furjan in podpredsednik Peter Oraže sta z veseljem ob tej priložnosti sprejela ministrico dr. Jaklitsch in ji predstavila njihovo delovanje in aktivnosti. Poseben poudarek je bil namenjen nogometnemu prvenstvu avtohtonih narodnih manjšin Europeada, ki ga bodo na Koroškem po dveh letih odpovedi, zaradi epidemioloških razmer, organizirali letošnje poletje. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Ministrica dr. Jaklitsch je izrazila svoje navdušenje nad njihovim delom in upanje, da Europeada letos resnično uspe.

V nadaljevanju je ministrico pot vodila v Borovlje, kjer so jo sprejeli v Kulturnem domu pri Cingelcu na Trati, ki letos praznuje 110 let  od izgradnje. Beseda je tekla o kulturnem delovanju Slovenskega prosvetnega  društva. Predsednik mag. Roman Verdel je predstavil aktivnosti, ministrici pa je pokazal tudi spominsko sobo na mestu, kjer je bila nekdaj posojilnica in hranilnica. Društvo ima v centru mesta svoje prostore, kjer imajo glasbeno šolo ter Slovenski privatni dvojezični vrtec »Borovlje«, ki ga, v treh enotah, obiskuje kar 155 otrok od prvega do desetega leta. Razkazali so velike prostore in predstavili načrte, uredili bi radi namreč še telovadnico in prireditveni prostor. Ministrica se jim je zahvalila za ves trud in številne ure prostovoljnega dela, da imajo najmlajši možnost obiskovati kvalitetno predšolsko vzgojo tudi v slovenskem jeziku.

Tokratni obisk avstrijske Koroške je ministrica zaključila v Svečah v Rožu, kjer si je ogledala Goršetovo galerijo, ki je po smrti akademskega kiparja profesorja Franceta Goršeta leta 1986 postala last Slovenskega prosvetnega društva Kočna, ki od tedaj naprej ohranja hišo, galerijo in vrt, prostore pa tudi uporablja za kulturne dejavnosti. Sprejela jo je predsednica društva Alenka Magdalena Weber. Ministrica si je z veseljem ogledala galerijo, ki je izrednega pomena tako iz kulturnega vidika kot tudi iz vidika ohranjanja slovenstva. Ustavila se je tudi v najnovejši pridobitvi v Svečah v novem Einspielerjevem centru. V središču, ki je poimenovano po velikem borcu za politične in jezikovne pravice koroških Slovencev Andreju Einspielerju, se bodo vrstili literarni in glasbeni cikli, filmski festivali, nastopi posameznih dunajskih filharmonikov, obenem pa bo to tudi prostor za družabne aktivnosti tamkajšnjih Slovencev. Po centru je zbrane popeljal dr. Valentin Inzko, ministrica se mu je zahvalila za skrb in poudarila velik potencial in pomen, ki ga ima tovrsten center ne le za Slovence v Svečah temveč tudi širše.  Konec lanskega leta sta kraja Mače in Sveče v občini Bistrica v Rožu po desetih letih od sklenitve političnega dogovora končno dobila dvojezične krajevne table. Ministrica se je ob tej priložnosti srečala tudi s Tatjano Feinig, pobudnico za postavitev tabel. Zahvalila se ji je za njeno veliko prizadevnost in pogum, ki se je izrazil tudi v simbolni potrditvi slovenstva v teh krajih.