Razstava na posestvu Meranovo je del pilotnega projekta Mreže RUK (mreže raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije) z naslovom Nevidni Maribor v izvedbi raziskovalnega medijskega in interdisciplinarnega laboratorija KIBLA2LAB. V njem raziskujejo in predstavljajo vsebine na nove načine, med drugim z laserskimi skeni, animacijami s pomočjo umetne inteligence, posnetki z brezpilotnimi letalniki, tehnologijami navidezne (VR) in obogatene resničnosti (AR).

Razstavo, ki je na ogled do konca leta 2022, so pripravili v Kulturno izobraževalnem društvu KIBLA v sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. 

Govor državne sekretarke dr. Ignacije Fridl Jarc

Danes je slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, dan, ki naj bo – tu je ime našega velikega pesnika v duhu reka nomen est omen zares sporočilno – v vseh pogledih prešeren, radosten, prazničen. To ni čas za pritoževanja, krike, proteste, je čas za radost, veselje nad doseženim, je čas za slavje in praznovanje vsega tistega, kar se je na področju kulture v preteklih letih, desetletjih, stoletjih v obilju in izjemnega rodilo in v tem raju pod Triglavom, kakor je našo domovino v povesti Kurent označil Ivan Cankar, obrodilo obilne sadove.

Kulturni praznik je najboljši trenutek, da se poklonimo naši kulturni dediščini, zakaj le tisto drevo, katerega korenine zalivamo in negujemo, se bo lahko razvejalo, rastlo, cvetelo in obrodilo bogate plodove. Naša kulturna dediščina ne sme biti zgolj ohranjanje spomina, razumljena kot popisovanje in spoštovanje preteklosti, ampak mora biti za vse, ki bivamo tu in zdaj, obenem tudi opomin in napotilo, kam v prihodnosti usmeriti naše ustvarjalne korake. Da bodo ti koraki posebni, drugačni, a obenem dialoški, da bodo usmerjeni k iskanju in priznanju drugega, da naši ustvarjalni koraki ne bodo plašni in bodo zmogli drzno stopiti tudi do nevralgičnih točk naše narodne zgodovine, a bodo obenem vključujoči, nikoli izključujoči, da bodo spoštljivi. Da bodo ti ustvarjalni koraki v prihodnosti znali seči visoko, daleč in globoko, a na tej poti nikoli ne bomo prezrli majhnih, drobnih pomenov, besed in dejanj, ki samo skupaj zmorejo doseči veliko.

Ni naključje, da prav slovenska narodna himna, Prešernova Zdravljica, združuje v sebi oboje – globok poklon domači zemlji, iz katere izrašča bogat sad – vinska trta, a to sporoča z vzvišeno, visoko pesniško besedo. Naša himna časti dvignjeno čašo slavja, a nas obenem s to zdravico usmerja k veliko bolj daljnosežnim in globokim ciljem – k bratskemu druženju, čaščenju lepote, sreče, sprave in edinosti.

Današnja razstava o nadvojvodi Janezu, ki je prišel iz velikega mesta, da bi na obronkih štajerskih goric, v Meranovem nad Limbušem našel svoj drugi dom, govori o tem, da smo v preteklosti znali in zmogli biti odprti za spodbude "iz velikega sveta". Sad zemlje, žlahtna trta, ki jo je tu zasadil s svojim pronicljivim uvidom in izkušnjami, je rodila ne samo grozd in vinsko kapljico, ampak je širila meje našega dotedanjega vedenja in znanja, spreminjala gospodarsko in posledično tudi kulturno podobo te krajine.

Zgodba o nadvojvodi, ki je tem krajem daroval velik del svoje delovne vneme in energije, tudi s podporo gradnji južne železnice, govori o tem, kako pomembne so gospodarske, znanstvene, raziskovalne, intelektualne spodbude za celovit, tudi kulturni razvoj naroda in njegove kulturne substance. Zato naj bo kultura v letu 2022 tako iz perspektive posameznika kot družbe vključujoča, povezovalna, dialoška, saj se bo le na tak način lahko na njenem vrhu kot diadem zaiskrila umetnost v vsem njenem sijaju. Vsem želim, naj slavje kulture v slehernem od nas in družbi živi vse leto.