Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša! Sprva se moram lepo zahvaliti za Vaš odziv, da ste si navkljub vsem obveznostim, za katere vemo, da jih imate kot predsednik vlade, in to vlade, ki jo zaznamujejo aktivnost, trdo delo, operativnost, res ogromno, vzeli čas za naš lokalni časopis in bili pripravljeni, da nam odgovorite na nekaj vprašanj. Bili ste tudi kot poslanec izvoljeni prav na našem območju in mi Vas imamo še vedno tudi za našega domačina.

V občini Grosuplje se veliko dela, to vidimo občanke in občani, to pravi tudi vsak, ki se pelje ali gre kako drugače mimo. Gradi se nov zadrževalnik pred poplavami, pravo gradbišče je tudi železniška postaja, imamo nove pločnike, potem pa je tukaj tudi e-vinjeta, ravno v Grosupljem smo prvi vzpostavili oz. povezali parkiranje avtomobila in nadaljevanje poti s katerim koli javnim prevozom, z uporabo le ene kartice,… nove investicije cvetijo ali pa se intenzivno pripravljajo po vsej Sloveniji. V Slovenijo pa ste pripeljali tudi neverjetno veliko evropskih sredstev in z delom, preudarnostjo, dobrimi odločitvami je v nas zagotovo lahko optimizem tudi za naprej. Kako sami gledate na delo vlade, na uspehe, ki jih Slovenija doživlja pod vašim vodenjem? Ste zadovoljni?

Latinski pregovor pravi, da če ne napreduješ, nazaduješ. Vlada je v zadnjih dveh letih dokazala, da lahko Slovenija napreduje tudi zelo hitro. Naš celoten mandat je sicer močno zaznamovala pandemija koronavirusa. Za omilitev njenih posledic smo sprejeli in v potrditev državnemu zboru poslali deset paketov ukrepov. Pri odločanju o ukrepih so nas vodila načela sorazmernosti, učinkovitosti in solidarnosti. Trudili smo se, da ne bi pozabili na nikogar. Vse z namenom, da v času delnega zaprtja javnega življenja omogočimo čim bolj nemoteno delovanje gospodarstva in da, kolikor je le mogoče, ohranimo delovna mesta. Naša pot je bila, kot kažejo tudi objektivni kazalci, pravilna. Tako smo še pred koncem leta uspeli nadoknaditi padec gospodarske rasti, ki nas je leto poprej prizadel kot posledica pandemije. Realni družbeni bruto produkt je sedaj višji, kot je bil pred pandemijo. Ob koncu lanskega leta smo beležili najvišjo raven zaposlenosti v zgodovini Slovenije.

Posledično sta povprečna plača in pokojnina višji kot pred pandemijo. Realni prihodek gospodinjstva na osebo je danes za 10 % višji, kot je bil tik pred pandemijo, bruto investicije v osnovna sredstva pa so višje za 6,8 %. Vrednost podjetij na reguliranih trgih kapitala je zrasla za tretjino. Ob vseh teh ukrepih pa se je javni dolg glede na BDP povečal le za 7,4 odstotne točke, kar je precej pod povprečnim porastom javnega dolga kot posledice ukrepov za blaženje posledic pandemije v skupini najbolj razvitih držav. Bili smo torej uspešni tudi pri nadzorovanju javnih financ. Nedavna analiza Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je pokazala, da je Slovenija druga najbolj uspešna država znotraj OECD po kvaliteti ekonomskega odboja ob pandemiji.

Vendar pa naše delo še ni zaključeno. V prihodnosti nas čakajo številni izzivi, med katerimi je učinkovito soočanje z demografskimi trendi eden ključnih. Slovenija ima osmo najstarejše prebivalstvo na svetu, eno najstarejših v Evropi. Smo država z najvišjim demografskih tveganjem do leta 2050 na evropski celini. Sistemski zakon o dolgotrajni oskrbi, ki smo ga uspeli sprejeti po 20 letih usklajevanj in 127 različicah ter neskončnem številu študij, je eden od ukrepov, ki učinkovito naslavlja prav ta problem. Urediti pa je treba tudi področja stanovanjske problematike za mlade, infrastrukturne projekte v državi in še veliko drugih.

V preteklem letu smo dosegli mnoge pomembne zmage, ki bodo Slovenijo pospremile na pot največjega investicijskega cikla v zgodovini. V kratkem bo v vsakem kraju videti sadove našega dela, v mnogih pa so ti že vidni. Proračun, ki je bil sprejet za leti 2022 in 2023, namenja sredstva za obnove in gradnje šol, vrtcev, bolnišnic, stanovanj, domov starejših občanov, cest in športnih površin, za izgradnjo in obnovo vodovodov ter poplavno varnost v višini investicij, ki jih v te namene v samostojni Sloveniji še ni bilo.

Za občino Grosuplje pravimo, da smo globalna občina. Tudi župan dr. Peter Verlič poudarja pomen sodelovanja, povezovanja, odprtosti navzven. V zadnjih letih, pod vašim vodenjem vlade, pa bi to lahko rekli tudi za Slovenijo. Zadnje pol leta nas še posebej lahko navdaja s ponosom. Izkazali smo se z vodenjem predsedovanja Svetu EU. Kako se počutite ob tem? Kako je bilo v vlogi predsednika vlade države, ki je hkrati predsedujoča Svetu Evropske unije?

To je predvsem velika odgovornost. Vlada je bila pravzaprav trojno obremenjena. Večino energije in časa nam je vzelo ukvarjanje z epidemijo koronavirusa, za katero lahko rečem, da je ena najtežjih preizkušenj v zadnjih desetletjih. Na soočenje s tem nevarnim virusom smo bili popolnoma nepripravljeni. Zahvaljujoč požrtvovalnemu delu mnogih, strokovnjakov, medicinskega in negovalnega osebja in številnih posameznikov, ki jih je preveč, da bi vse imenoval, smo uspeli preprečiti najhujše. Izkoriščam to priložnost, da se še enkrat zahvalim vsem, ki so v teh težkih urah interes ljudi in zdravja naroda postavili pred ozke parcialne interese. Bili so tudi taki, ki tega niso naredili in so težke razmere s svojim neodgovornim, lahko rečem nedržavotvornim ravnanjem delali še težje. Zahvala gre tudi številnim občinam, tudi grosupeljski, ki so v času epidemije omogočile, da je življenje potekalo v veliki meri normalno, kar je rezultat dobrega delovanja lokalne samouprave oziroma pravilnih odločitev na občinski ravni.

Ob vsem naštetem v vladi nismo pozabili na investicijski in razvojni potencial Slovenije in težave, s katerimi se v regijah in občinah soočajo. Vsak mesec smo obiskali eno do dve slovenski regiji. Učinki obiskov so merljivi, saj so številni zastali projekti ravno zaradi obiska vlade bili deležni pozornosti, ki je premaknila stvari naprej. Vlada se zaveda, da Slovenija ni samo Ljubljana in da ljudje najbolje vedo, kako denar, ki ga lokalna skupnost pridobi, najbolje uporabiti. V lokalnih okoljih znate velikokrat iz enega evra narediti dva.

Velik in zahteven izziv za vse ministre je bilo seveda tudi predsedovanje Svetu EU, ki pa smo ga skupaj dobro zmogli. Kljub še vedno izjemno težkim epidemiološkim razmeram smo uspeli večino načrtovanih dogodkov, tudi na najvišji ravni, izpeljati v živo. Premiki so bili številni in vsebinsko pomembni. Prioritete, ki smo si jih zastavili ob začetku predsedovanja, so se izkazale za dobro premišljene, ob tem pa smo se morali odzivati tudi na številne nepredvidene krizne situacije. Veseli smo, da smo med evropske voditelje ponovno vnesli razpravo o širitvi EU, da smo uspešno in učinkovito opravili večinski del razprave o prihodnosti Evropske unije. Eden največjih uspehov je soglasje, ki smo ga dosegli po umiku NATA iz Afganistana, ko je Evropi in Sloveniji grozil nov migranstki val. Vseh 27 držav članic EU je po napornih usklajevanjih sledilo našemu predlogu, da naše meje ostanejo zaprte in da ne ponovimo napake EU iz leta 2015, ko so nas preplavili migranti iz Bližnjega vzhoda.

Občudujem vas, da si kljub obilici obveznosti vzamete čas za obiske po celi Sloveniji in tudi v zamejstvu. Ustavite se tudi na rodni Plešivici ter v krajih, kjer ste kot otrok in najstnik obiskovali šolo (Žalna, Grosuplje in Stična). Zagotovo spremljate razvoj teh območij od osamosvojitve naprej. Verjetno kot akter in hkrati zunanji opazovalec opazite preskoke v razvoju naše občine, ki je po zadnji raziskava pristala na 10, mestu najbolj razvitih občin v Sloveniji.

Iskrene čestitke za tako visoko uvrstitev. Uvrstitev med 5% najboljših v državi je zelo velik uspeh. Veseli me ta velik razvojni preboj moje rojstne občine v zadnjem času. Kraj, kjer se rodiš in kjer preživiš svoje otroštvo vedno ostaja v tvojem srcu, tudi če te življenjska pot zanese drugam. Občina je v času, odkar jo vodi župan Peter Verlič s sposobno občinsko upravo, pomembno napredovala. Tudi v času epidemije se je izkazala. V teku pa je še vrsta skupnih projektov za boljšo povezanost in razvoj. Tako bomo nadgradili progo Ivančna Gorica-Grosuplje-Ljubljana, že omenjena nadgradnja železniške postaje Grosuplje, v obdobju 2022 – 2025 bo realiziran projekt nove Policijske postaje Grosuplje v okviru občinskega centra, pripravljajo se projekti kolesarskih povezav mesta Grosuplje z zalednimi naselji, urejen bo potok Bičje …

V občini se izvajajo ali pa so bili izvedeni tudi projekti, sofinancirani z evropskimi sredstvi, kot na primer ureditev cest in kolesarskih poti, mala in srednja podjetja so dobila spodbude za digitalno transformacijo, pa tudi za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu.

Vlada je v dveh letih dvignila povprečnine slovenskim občinam. Dvig povprečnin zagotavlja višjo kakovost življenja vseh ljudi, prinaša regionalni razvoj, omogoča več investicij ter pomembno prispeva k okrevanju gospodarstva. Hkrati to pomeni več denarja za vrtce, šole, ceste, komunalno, športno, kulturno infrastrukturo, gasilce in še in še. Ta vlada to razume kot svojo odgovornost in očitke nekaterih, da gre za predvolilne bonbončke, ker gre denar ljudem, razumemo kot pohvalo in potrditev tega, da delamo dobro in v korist ljudi.

Naj Vam, v kolikor mi dovolite, ob tej priložnosti zastavim še eno bolj sproščeno vprašanje. Čeprav vemo, da prostega časa ne morete imeti veliko, je pa ta zagotovo toliko bolj dragocen in cenjen. Kaj najraje počnete, kaj vam največ pomeni, ko vse delovne obveznosti le date malo na stran in si, kot radi rečemo, vzamete čas zase?

Tega časa je žal vedno premalo. Gotovo je ob tem urniku najbolj prikrajšana družina, zato se trudim, da prosti čas, kolikor ga je, preživim z njimi. Skušam združevati naš skupaj preživeti čas za aktivnostmi, ki mi pomagajo, da napolnim baterije, kot radi rečemo. Radi hodimo v hribe, smučamo oziramo si prizadevamo biti čimveč časa na svežem zraku. Ni dovolj, a verjamem, da bo tudi za vse to enkrat čas. Zdaj so izzivi življenja drugačni in čutim, da drugače, kot se nanje odzivam, ne bi mogel narediti.

Bi morda želeli občankam in občanom Grosupljega, bralkam in bralcem Grosupeljskih odmevov še kaj sporočiti?

Omenil sem enega večjih izzivov, ki nas Slovence čaka v prihodnje, to je padanje števila rojstev in staranje prebivalstva. Na srečo ste v občini Grosuplje boljši od slovenskega povprečja. Imate za 20% več mladih do 14 leta kot starejših nad 65 let. To razmerje pove, da je vrednost indeksa staranja za grosupeljsko občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo. Verjamem, da bomo te trende tudi v prihodnje ohranili, da bo Grosuplje občina, ki bo nudila okolje, v katerem bodo mlade družine našle svoj prostor za kvalitetno življenje, kjer bodo izkušnje starejših in energija mladih še naprej prispevali k temu, da Grosuplje ostane med najuspešnejšimi občinami v Sloveniji in se celo prebije v sam vrh. Sicer pa vsem skupaj želim, da se čimprej prebijemo iz epidemije, zaživimo brez zdravstvenih omejitev ter s prihajajočo pomladjo zadihamo s polnimi pljuči svežine.

Iskrena hvala za vaš čas, vaše odgovore, za vašo prijaznost. Veliko uspeha Vam želim tudi na Vaši nadaljnji poti.