Spremembe Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja (PRP) Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 in jo objavi v Uradnem listu.

Predlagane spremembe in dopolnitve se nanašajo predvsem na izvajanje podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva v okviru Programa razvoja podeželje 2014 2020, in sicer se:

• med vrste naložb, ki se lahko izvajajo kot kolektivne naložbe, dodajajo tudi naložbe v ureditev zbirnih centrov za živali s pripadajočo opremo (ureditev hlevov ali nakup pripadajoče opreme, ureditev objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, ureditev skladišč za krmo ali nakup pripadajoče opreme, nakup tovornih vozil z opremo za dostavo in ohranjanje kakovosti kmetijskih proizvodov);
• omogočeno je, da se naložbe v nakup kmetijske mehanizacije za spravilo rastlinskih pridelkov (stroji za spravilo zrnatih, silažnih in predilnih poljščin, krompirja in čebule, buč, hmelja, stroji za obiranje in spravilo sadja, grozdja in oljk, stroji za spravilo zelenjadnic) lahko izvajajo tudi kot individualne naložbe;
• za nakup kmetijske mehanizacije, s samostojnim pogonom, ali za nakup kmetijske mehanizacije in opreme za transport, obdelavo tal, gnojenje, setev in sajenje, nego, varstvo rastlin, spravilo krme s travinja ter za obiranje sadja, oljk, grozdja in zelenjave zahteva glede primerljivih kmetijskih površin, ki jih mora imeti upravičenec v uporabi, spreminja z najmanj 40 hektarjev na najmanj 20 hektarjev oziroma iz najmanj 100 hektarjev na najmanj 80 hektarjev, če gre za nakup kmetijske mehanizacije in opreme za spravilo žita, koruze in krompirja;
• pri omejitvi, da lahko upravičenec kandidira za investicijo v največ tri pogonske stroje, dodaja, da morajo ti imeti različen namen;
• dodajata dva pogoja ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev: prvi pogoj se nanaša na naložbe v krožno gospodarstvo na kmetijskih gospodarstvih (upravičenec pri naložbi v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije mora zahtevku za izplačilo sredstev priložiti pogodbo o uporabi sistema z elektrooperaterjem. Drugi pogoj se nanaša na zbirne centre za živali, ki morajo biti ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev vpisani v register zbirališč pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2022

Vlada je sprejela Letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2022.

V skladu z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) se prodaja in menjava državnih gozdov ter neodplačni prenos lastninske pravice z državnih gozdov na občino lahko izvede, če je državni gozd vključen v letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi, ki ga na predlog družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (družba SiDG), sprejme vlada.

Letni načrt razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2022 sestavljajo:

• Program prodaje nepremičnin, ki predvideva skupno 160 poslov, s katerimi je predvidena prodaja nepremičnin v skupni površini 122,80 hektarja (od tega 107,97 hektarja gozda ter 14,83 hektarja kmetijskih in ostalih površin) v skupni vrednosti (na podlagi predlagane cene) 8.008.266,89 evra (od tega znaša vrednost gozda 5.733.072,64 evra ter vrednost kmetijskih in ostalih površin 2.275.194,25 evra). V Programu prodaje nepremičnin 29 poslov vključuje zemljišča, ki so po namenski rabi, delno ali v celoti, stavbna. To je tudi razlog za visoko skupno vrednost nepremičnin, ki so predvidena za prodajo.
• Program menjave nepremičnin predvideva izvedbo 10 poslov menjav. Predvidena je menjava 29 zemljišč, v skupni površini 10,43 hektarja (od tega 9,11 hektarja gozda ter 1,32 hektarja kmetijskih in ostalih površin), po podatkih Geodetke uprave Republike Slovenije (GURS) ocenjenih na 66.321,68 evra (od tega znaša vrednost gozda 52.866,10 evra). Republika Slovenija bo z menjavo pridobila 29 zemljišč v skupni površini 15,65 hektarja (od tega 14,57 hektarja gozda ter 1,08 hektarja kmetijskih in ostalih površin), po podatkih GURS ocenjenih na 67.359,85 evra (od tega znaša vrednost gozda 57.135,94 evra).
• Program neodplačnih prenosov na občine po 24. členu ZGGLRS vključuje 5 poslov (skupno 35 zemljišč). Skupna površina zemljišč, ki se bodo neodplačno prenesla na občine, znaša 34,30 hektarja (od tega znaša površina gozda 30,01 hektarja) in je po podatkih GURS ocenjena na 178.080,00 evrov (od tega znaša ocenjena vrednost gozda 154.942,00 evrov).

Skupno je v Letnem načrtu razpolaganja z državnimi gozdovi za leto 2022 načrtovana izvedba 175 poslov prodaj, menjav in neodplačnih prenosov lastninske pravice z državnih gozdov na občino v skupni vrednosti (na podlagi predlagane cene) 8.185.308,75 evra, od tega znaša vrednost gozda (na podlagi predlagane cene) 5.883.744,80 evra.

Stališče Republike Slovenije k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010 - 14151/21. Republika Slovenija predlog podpira.

Krčitve in degradacija gozdov se pojavljajo z zaskrbljujočo hitrostjo, kar še poslabšuje podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti. Glavno gonilo krčenja in degradacije gozdov je širjenje kmetijskih površin za rejo goveda oziroma proizvodnjo blaga, kot so les, palmovo olje, soja, kakav ali kava. 73 odstotkov krčitev povzroča širjenje kmetijstva (od tega 40 odstotkov kmetijske proizvodnje, ki povzroča krčitve, vezane na izvoz, 33 odstotkov pa za preživetveno kmetovanje), 10 odstotkov infrastruktura, 10 odstotkov širjenje urbanih središč in 7 odstotkov povzroča rudarjenje. Zaradi naraščajočega svetovnega prebivalstva in vse večjega povpraševanja po kmetijskih proizvodih in neučinkovite kmetijske proizvodnje naj bi se povpraševanje po kmetijskih zemljiščih še povečevalo, kar pomeni dodaten pritisk na gozdove.

Evropska unija je pomemben potrošnik blaga, povezanega s krčenjem in degradacijo gozdov. Cilj te pobude je omejiti krčenje gozdov in njihovo degradacijo, ki ju povzročata potrošnja in proizvodnja v EU ter s tem zmanjšanje EU prispevka k emisijam toplogrednih plinov in globalnemu upadu biotske raznovrstnosti.

Cilj je torej povečati povpraševanje EU po zakonitem blagu in proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ter trgovino z njimi.